Purity Ring: another eternity

+ + +

Kanadski dvojec Purity Ring se je s pop namešanko hladnejše, trendovske elektronike in senzibilnih ženskih vokalov pojavil pred slabimi petimi leti, nase pa zares opozoril leta 2012 s prvencem Shrines. V gneči podobnih izvajalcev ni toliko izstopal zaradi glasbe kot predvsem zaradi pevke Megan James in njenih včasih že prav strašljivih besedil. Pa tudi zaradi živih nastopov, kjer producent Corin Roddick na posebej narejeni aparaturi ne vijači samo glasbe, ampak tudi luči.

Novi album another eternity je korak naprej, radikalizacija prvenca. Glasba dvojca Purity Ring je sedaj še bolj spolirana in izčiščena: včasih mehka in uho božajoča, drugič himnična, a vedno popersko predvidljiva. Ob poslušanju bi bili lahko udobno nameščeni v naslanjaču v popolnem udobju, hja, če le ne bi bilo besedil gospodične James. Ta so še kanček bolj čudaška in manj razumljiva kot na prvi plošči. Tudi morbidna. Metafore so predvsem telesne in ves čas kje gori. Zato je to plošča »enega trika«, a ta trik je dovolj domiseln, predvsem pa učinkovit, da si jo bomo gotovo predvajali večkrat.

Plošča another eternity je future pop, pop prihodnosti, kar v resnici pomeni, da je pop sedanjosti. Še zmeraj se na njej čuti hegemonski pohod EDM-ja (severnoameriške komercialno obarvane različice elektronske plesne glasbe), ki se je končal ravno zaradi prenasičenosti in pretiravanja. Ker so se prav vsi, ki imajo kaj opraviti s popom, oprijeli njegovih trikov, se je sesul v prah. Ni (bil) več kul. Album je na trenutke torej plesen in ne gre brez preverjenih traperskih ritmik, prirejenih za belsko občinstvo srednjega razreda. Prav tako ne gre brez še ene reciklaže ceneno himničnih zvokov eurodancerskih sintetizatorjev. Je tudi senzualen, z dodatkom kančka »indieja«, vse to pa je natlačeno v okvir sanjavega popa.

A naj vas ta žanrska razvejenost plošče ne zavede. Gre za že kanonizirano formulo, ki smo se je navadili v območju »alter popa«. Alter popa? Ja, tistega popa, ki se ob izidu ne izstreli na vrhove lestvic, ampak malo niže. Ki si včasih privošči metafore, ki so lahko nenavadne, morbidne ali pa so to le nerazumljivi insajderski štosi. Torej tistega popa, ki nakaže žanrsko drznost in je potem ne dostavi. Je pa res stilsko pester. In za opis potrebujemo predvsem kar nekaj muzikološke iznajdljivosti.

Nova plošča tandema Purity Ring je v bistvu pisana na kožo sodobnemu sledilcu trendov. Je načrtno poperska, ravno prav predvidljiva, zvočno mehka, a tudi dramatična in primerno posebna. Pevka Megan James izstopa. Skoraj tako kot izstopa Grimes ali FKA Twigs. Sicer pa je another eternity vešče zrezbarjen izdelek, je glasba, ki naj bi nam govorila, kako bo pop zvenel v prihodnosti, a nam v resnici še enkrat pove, kako pop zveni danes – pač podobno kot velik kup drugih albumov. In je plošča, ob kateri se vprašamo, ali bomo sploh kdaj (spet) slišali pop prihodnosti.

xiV0RN0mPSk