Konec avgusta sklenjen dogovor med trojko in Grčijo?

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je prepričan, da bo dogovor z Grčijo glede 86 milijard evrov vrednega programa pomoči sklenjen že do konca tega meseca, osebno pa upa, da bi dogovor sklenili do 20. avgusta, ko morajo Atene Evropski centralni banki (ECB) vrniti okoli 3,2 milijarde evrov. Grška stran si želi, da bi dogovor sklenili že nekaj dni prej, ko bi sporazum potrdil grški parlament.

Juncker trdi, da pogajanja potekajo »zadovoljujoče« in verjame v hiter in uspešen zaključek. V kolikor pogovori ne uspejo, bo Grčiji omogočeno dodatno premostitveno financiranje. Podobno financiranje je bilo Grčiji omogočeno že prejšnji mesec, da je lahko odplačala dolgove.  

Trenutno je v ospredju pogajanj vprašanje privatizacije. Od prodaje državnih podjetij in nepremičnin si Atene obetajo 50 milijard evrov prilivov. Grčija naj bi sicer v skladu z dogovorom z evropskimi voditelji državno premoženje prenesla na posebni sklad, ki bo pod nadzorom evropskih institucij. S prodajo državnega premoženja naj bi delno pokrili grške dolgove, del pa naj bi se stekel v investicije. Pozitivne napovedi glede pogajanj so zaznale tudi evropske borze, vsi pomembnejši indeksi so bili nad izhodiščem.

V preteklih dneh je za nekaj razburjenja poskrbel anonimni visoki predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je izjavil, da se IMF ne bo pridružil tretjemu programu rešilne finančne pomoči za Grčijo, dokler ne bodo jasno vzpostavljeni pogoji za vzdržnost dolga, vključno s prestrukturiranjem dolga in gospodarskimi reformami.

Juncker je mnenja, da so take izjave prehitre in pretenciozne. Dejal je, da »ljudje nekoliko pretiravajo ... IMF je v Atenah in sodelovanje med institucijami je zelo dobro«. Julija je sicer v javnost pricurljala tajna študija IMF, ki kaže, da bi bilo za vzdržnost grškega gospodarstva Grčiji odpisati ali odložiti bistveno večji del dolga, kot pa se je to predvidevalo doslej, smo pisali na spletni strani Mladine. 

Grčija sicer že nekaj časa rahlja kapitalske omejitve, ki jih je uvedla 29. junija - pred referendumom o pogojih, ki so jih v zameno za nadaljnjo pomoč zahtevali tuji posojilodajalci - in so ohromile pomemben del grškega gospodarstva. Tako je v ponedeljek z delom ponovno začela atenska borza. Osrednji indeks je padel za več kot 16 odstotkov, trgovci pa govorijo o črnem ponedeljku.

Nekateri so sicer prepričani, da bo novi dogovor propadel, med njimi je tudi nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis. Glede pogajanj niso enotni niti v vladajoči Sirizi, zato so se odločili, da septembra skličejo izredni kongres stranke. Tiskovna predstavnica grške vlade Olga Gerovasili pa je v pogovoru za radio Vima FM izjavila, da obstaja velika verjetnost predčasnih volitev v Grčiji, najverjetneje še to jesen. Vse je predvsem odvisno od stabilnosti vlade v prihajajočem obdobju in uspešnosti pogajanj s tujimi upniki. Vlada premierja Aleksisa Ciprasa se sooča z zmanjšanjem podpore v parlamentu, potem ko je 13. julija pristala na tretji program pomoči, ki vsebuje dodatne varčevalne ukrepe. Grški premier Aleksisa Ciprasa se boji, da obstaja možnost, da dogovor s trojko ne bo imel zadostne podpore v parlamentu.