Tu je Slovenija?

Po letih brezbrižnosti do dogajanja onkraj meja je Slovenija letos v skladu z načrtom evropske komisije morala privoliti v sprejetje nekaj sto beguncev, ki iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in drugih tako ali drugače nemirnih območij prihajajo v Evropo. A ti bodo začeli k nam prihajati šele konec leta. Zdaj, danes ali jutri, pa bo Slovenijo dosegel tudi prvi večji val beguncev, ki so se do sem prebili po kopnem prek Turčije in Balkana.

Gre za begunce, ki bodo v našo državo ali prek nje naprej na sever zavili predvsem zaradi odločitve Madžarske, da na meji s Srbijo, kjer je bil doslej glavni begunski koridor, postavi ograjo z bodečo žico, ki naj bi zajezila prihod beguncev. Madžarska se je poleg tega že pred časom odločila, da ne bo spoštovala evropskih pravil igre glede zagotavljanja azila, ki določajo, da mora država članica EU, v kateri begunci zaprosijo za azil, poskrbeti za nastanitev prosilcev in izpeljati azilni postopek.

A tokratni prihod več beguncev ne bo osamljen dogodek. Da se bo pritisk beguncev na Slovenijo povečal tudi na dolgi rok, je »neprijetno« dejstvo, pred katerim si politika že leta zatiska oči. Slovenija je zemljepisno v neposredni bližini držav članic EU, skozi katere vstopajo begunci v Evropo, Italije in Grčije, kamor prihajajo iz Afrike prek Sredozemskega morja, in pa Romunije, Bolgarije in Madžarske, kamor prihajajo po kopnem z Bližnjega vzhoda, iz Sirije, Afganistana, Pakistana … Te države prej ko slej ne bodo več zmogle sprejeti vseh beguncev, katerih naslednja začasna, za nekatere pa tudi stalna postaja bo Slovenija.

Kako se bo ta odzvala – z lastnim obmejnim zidom oziroma ograjo? Ali morda tako kot v času vojne v Bosni v začetku devetdesetih let, ko je brez posebnih pomislekov sprejela okoli 70 tisoč beguncev iz Bosne? V tej luči nekaj tisoč beguncev potem vendarle ne bi smelo pomeniti tolikšne težave. Toliko jih v Grčijo ali Italijo prispe v nekaj dneh.

Predsednica Rdečega križa Slovenije Nataša Pirc Musar je pojasnila, da so ravno te dni dobili 240 ton hrane iz projekta Fiho, ki je sicer »primarno namenjena slovenskim revežem, ki so pomoči potrebni, ampak Rdeči križ bo v takšni situaciji pomagal tistim, ki bodo najbolj potrebni pomoči, ne glede na barvo kože ali veroizpoved«.

Tudi vlada je sporočila, da prihod beguncev obravnava kot humanitarno krizo, da pripravlja vse potrebno za pomoč, da pa bo hkrati »pozorna na zlorabe organiziranih mednarodnih kriminalnih struktur, ki to krizo izkoriščajo«. Več mesecev trajajoče strašenje ljudi, ki ga je izvajala SDS, da bi begunce morali varnostno preverjati, ker so med njimi zagotovo teroristi oziroma borci Islamske države, je vendarle pustilo posledice. Nekdanji direktor Sove in predsednik odbora za zaščito pravic Janeza Janše Damir Črnčec je poleg tega begunsko krizo poimenoval s »pravim imenom«, kot »grandstrategijo počasnega uničevanja judovsko-krščanskih vrednot in korenin Evrope. Sodobna, bolj prefinjena verzija turških vpadov.« Skrajna desničarska, neonacistična, nacionalistična gibanja, med njimi Radikalna Ljubljana, pa so pozvala k uporu »proti politiki imigracije in proti imigraciji sami«, ki po njihovem ogroža suverenost Slovenije in drugih evropskih držav.

Jeza SDS in njenih civilnodružbenih satelitov ni usmerjena na prave naslovnike. Grožnja slovenski suverenosti niso begunci drugačne veroizpovedi in rase ali barve kože. Pač pa Slovenci, ki ne spoštujejo mednarodnopravnih zavez o zaščiti beguncev, hkrati pa tujcem sorodnih verskih prepričanj, vrednot in korenin brez težav prodajajo še tisto nekaj malega suverenosti, kolikor je je Sloveniji še ostalo.