Mednarodni dan izbrisa revščine: V Sloveniji rok za odpis dolgov še do konca meseca
Danes, 17. oktobra, je mednarodni dan izbrisa revščine, ki ga po svetu obeležujemo že od leta 1993. Njegov glavni cilj je končati revščino »povsod in v vseh njenih oblikah«. Revščina pa ni (več) nekaj eksotičnega, kar vidmo po televizijskih poročilih, temveč je že nekaj časa realnost tudi v Sloveniji. V začetku avgusta se je začel projekt odpisa dolga socialno najšibkejšim državljanom. Trenutno sodeluje že skoraj polovica slovenskih občin oziroma okoli 100 od 212 občin. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so po zadnjih podatkih prejeli okoli 450 vlog; takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo kriterijem odpisa je okoli 300. Dolg so doslej odpisali 61 prosilcem. Tudi Finančna uprava (FU) je do pred kratkim prejela skupaj 844 vlog, od teh je bilo ugodno rešenih 91 zadev.
Za opis dolgov ljudje v stiski lahko zaprosijo prek obrazca, ki je dostopen na tem spletnem mestu, pa tudi v centrih za socialno delo, Rdečemu križu Slovenije, Slovenskemu karitasu in Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
Upniku ga mora oddati do konca tega meseca. Ali ste upravičeni do pomoči, pa lahko preverite tu, seznam sodelujočih (podjetja, banke, zavarovalnice, vrtci, osnovne šole, občine) pa je dostopen na tej povezavi. Naj vas opozorimo, da je potrebno vsakemu podporniku, pri katerem imate dolg, poslati ločeno prošnjo. K projektu odpisa dolga socialno najšibkejšim je po nedavnih podatkih ministrstva za delo skupaj pristopilo že 191 podpornikov, rok za sodelovanje v projektu pa se prav tako izteče 31. oktobra. Med odmevnejšimi pristopniki, kar se tiče podjetij, je bila pred kratkim tudi NKBM, ki bo v okviru projekta odpisa dolgov socialno najšibkejšim odpisala do 1000 evrov vsakomur, ki izpolnjuje pogoje in odda vlogo do konca meseca.
Na MDDSZ je mogoč odpis dolga zaradi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, neupravičeno prejetega varstvenega dodatka in neupravičeno prejetega otroškega dodatka. Finančna uprava (Furs) pa odpisuje davčne dolgove do državnega proračuna, ki so na dan 31. decembra 2014 zapadle za več kot 12 mesecev, če skupaj ne presegajo 50 evrov.
Podatkov o tem, koliko prošenj za odpis dolga je do zdaj, na ministrstvu še nimajo. Tudi to bo znano šele po koncu meseca, saj morajo dolžniki svojim upnikom obrazce pošiljati vsakemu posebej. Vsi sodelujoči v projektu pa morajo dogovor za odpis dolgov z upniki skleniti najkasneje do 31. Januarja prihodnje leto.
In kaj lahko pravzaprav uveljavljate, če bi radi, da bi vam odpisali dolgove? Za odpis lahko zaprosite tiste, ki imate stare dolgove, kot so računi za elektriko, plin, vodo, ogrevanje, komunalo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, plačilo vrtca in šolske prehrane, pa tudi, če imate težave pri vračanju preveč nakazanih socialnih prispevkov.
Če imate dolgove do Finančna uprave, naj pojasnimo, da bo ta (če izpolnjujete ustrezne pogoje, seveda) odpisovala neplačane davčne obveznosti v višini do 50 evrov. Sem spadajo denimo dohodnina ter upravne in sodne takse.
Pri občinah bo malo drugače. Te bodo namreč sodelovale zgolj kot bčine bodo sodelovale ustanoviteljice vrtcev in osnovnih šol, same pa ne bodo odpisovale ničesar. Tu pridejo v poštev dolgovi zaradi neplačanih položnic za bivanje otrok v vrtcih in šolska prehrana. Podjetja bodo odpisovala dolgove za svoje storitve, banke pa dolgove, ki so nastali zaradi stroškov transakcijskih računov in poslovanja s plačilnimi karticami. Kako bo vsaka banka posebej ravnala pri odpisu dolgov, si boste morali prebrati v internem pravilniku vsake banke posebej.
Po neuradnih podatkih ministrstva je potencialnih upravičencev za odpis dolga okoli 100.000, do njega pa niso upravičeni denimo tisti, ki so (že) v osebnem stečaju.
Osnutek zakona o enkratnem odpisu dolga najranljivejšim je aprila pripravila poslanska skupina Združene levice (ZL). V ZL so takrat poudarili, da je predlog dober za obe strani, saj najrevnejšim daje možnost novega začetka, podjetjem pa možnost enostavnega in poceni očiščenja bilanc. Država bi namreč podjetjem v zameno za izbris priznala davčne olajšave. Po njihovih podatkih, ki so jih predstavili takrat, v Sloveniji pod pragom revščine živi 291.000 ljudi, od tega 55.000 otrok. O tem, zakaj bi bilo treba odpisati vse mednarodne in potrošniške dolgove, je v Mladini pisal tudi Marcel Štefančič Jr. Združena levica odbora za finance junija ni prepričala z zakonom o odpisu dolgov, podoben zakon pa je uspel v začetku leta na Hrvaškem, ki je svojim najbolj ogroženim državljanom odpisala vse dolgove. Ta pogoj je po takrat dostopnih podatkih izpolnjevali 60.000 državljanov.
Svetovni dan izbrisa revščine je uradno priznan s strani Združenih narodov (ZN), prva komemoracija pa se je odvila leta 1987 v Parizu, ko se je zbralo 100.000 ljudi in protestiralo proti revščini, lakoti in nasilju. Številne institucije že leta opozarjajo, da prepad med bogatimi in revnimi spodkopava družbeni sistem in povzroča nestabilnost, lani je denimo generalni sekretar ZN Ban Ki Mun poudaril, da v državah v razvoju 1,2 milijarde ljudi živi z manj kot 1,25 dolarja na dan, 2,4 milijarde pa jih živi z manj kot dvema dolarjema na dan.
Tudi pri nas je po dostopnih statistikah revnih vse več. Dobrodelni organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas ugotavljata, da je v zadnjih letih med prejemniki njihove pomoči porast tistih, ki so zaposleni, pa si vseeno ne morejo omogočiti osnovnih življenjskih pogojev.