Lanska afera Volkswagen je dokončno razkrila, da so proizvajalci avtomobilov dolga leta izigravali sistem merjenja škodljivih avtomobilskih izpustov, predvsem tistih iz dizelskih motorjev. Nerealne testne razmere in računalniško krmiljeno optimiziranje izpustov med preizkušanjem so omogočali doseganje nizkih vrednosti izpustov, pri vsakdanji uporabi avtomobila pa so ti za nekajkrat narasli.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Lanska afera Volkswagen je dokončno razkrila, da so proizvajalci avtomobilov dolga leta izigravali sistem merjenja škodljivih avtomobilskih izpustov, predvsem tistih iz dizelskih motorjev. Nerealne testne razmere in računalniško krmiljeno optimiziranje izpustov med preizkušanjem so omogočali doseganje nizkih vrednosti izpustov, pri vsakdanji uporabi avtomobila pa so ti za nekajkrat narasli.
Izkazalo se je, da tudi izpusti velike večine dizelskih motorjev drugih proizvajalcev občutno presegajo zakonske omejitve. Glede na septembrsko poročilo bruseljske nevladne organizacije Transport & Environment postavljena merila za izpuste dušikovih oksidov (80 mg na kilometer) dosega le vsak deseti novi dizelski avtomobil na trgu. V povprečju jih presegajo za več kot petkrat.
Politika se je morala odzvati. V Bruslju so pospešili uvajanje novega, realnejšega načina preizkušanja avtomobilov. A to za avtomobilske proizvajalce pomeni, da ne bodo več mogli izigravati sistema. Zato so si ob pomoči držav, odvisnih od avtomobilske industrije, izposlovali štiriletno prehodno obdobje, v katerem bodo njihovi avtomobili še naprej lahko izpuščali več kakor dvojno količino tiste, ki jo predpisi opredeljujejo kot zgornjo mejo dušikovih oksidov. In celo po tem obdobju bodo vrednosti pri novih avtomobilih še vedno lahko za polovico presegale mejno vrednost.
Skratka, da avtomobilski proizvajalci ne bi več kršili zakonodaje, jim je bilo treba prilagoditi zakonodajo. »Danes je dober dan za umazane dogovore in slab dan za čist zrak,« je prejšnji teden pripomnila britanska evroposlanka Catherine Bearder, potem ko je evropski parlament z glasovanjem s tesnim izidom zavrnil predlog za vložitev veta na predlagano rešitev. Večina slovenskih evroposlancev, natančneje vsi tisti, ki so vključeni v Evropsko ljudsko stranko, je gnili kompromis podprla.
»Glede na sprejeti kompromis smo v realnosti izgubili vsaj 10 let, ko smo bili prepričani, da se izpusti zmanjšujejo, a so se v resnici zgolj v laboratorijih,« so zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije. »Žal smo potrošniki izpostavljeni izpustom na cesti, ki bodo zdaj še uradno potrjeno višji, kot bi morali biti po uradnih standardih ...«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi