Darja Kocbek

30. 8. 2016  |  Družba

Proizvodi iz pravične trgovine imajo vse več kupcev

3Muhe , prva pravična trgovina v Ljubljani

3Muhe , prva pravična trgovina v Ljubljani
© 3Muhe

Promet od prodaje proizvodov iz pravične trgovine je lani v Nemčiji z 1,14 milijarde evrov dosegel nov rekord. Eden od razlogov za to so nove skupine kupcev, ki vse pogosteje segajo po teh izdelkih, v svojem letnem poročilu ugotavlja Forum Fairer Handel, ki je združenje pravične trgovine v Nemčiji.

V Nemčiji se je od leta 2010 do lani delež prodaje izdelkov iz pravične trgovine potrojil. V zadnjih letih se je med kupci teh proizvodov precej povečal delež Nemcev z nižjimi prihodki in izobrazbo. Tako jih ne kupujejo več le premožni in bolj izobraženi. »Pravična trgovina je postala vsakdan Nemcev. Zlasti pri ciljnih skupinah, ki ne sodijo med klasične potrošnike pravične trgovine, se je povpraševanje močno povečalo,« razlaga Manuel Blendin, direktor Foruma za pravično trgovino.

Kot glavni razlog, zakaj kupujejo izdelke iz pravične trgovine (74 odstotkov vprašanih), nemški kupci navajajo prepoved otroškega dela, na drugem mestu (60 odstotkov vprašanih) so poštene cene za proizvajalce. Nemci v pravični trgovini kupujejo največ živila. Še precej več kot Nemci v Evropi za izdelke iz pravične trgovine namenijo Švicarji in Britanci. Švicarji so lani za te izdelke porabili štiri krat več kot Nemci.

V Sloveniji je bila prva pravična trgovina 3Muhe v Ljubljani odprta leta 2004, leta 2008 pa je bila ustanovljena zadruga Odjuga, ki je vodilna zadruga s področja pravične trgovine v Sloveniji. V Mariboru so lani odprli alternativno veleblagovnico Smetka, ki skuša upoštevati vsa načela, ki veljajo za pravično trgovino, čeprav formalno to ni. V tej veleblagovnici še vedno največ nakupujejo turisti, povečuje pa se tudi število domačih kupcev. Največ kupujejo kavo iz pravične trgovine, precej povpraševanja je tudi po predelanih oblačilih. Vodja projekta Smetka je društvo za razvijanje socialnih projektov in spodbujanje aktivnega življenja Aktiviraj se. Smetka omogoča sožitje med pravično trgovino in socialnim podjetništvom.

V začetku letošnjega leta je bil v Sloveniji v okviru kampanje Obleka naredi človeka na ogled dokumentarec Prava cena (The True Cost), ki je lansko leto v Cannesu soočil zahod z drugim največjim onesnaževalcem planeta. »To je zgodba o naših oblačilih, o tem, kdo jih izdeluje in kako to vpliva na svet. Je zgodba o pohlepu in strahu, oblasti in revščini,« v filmu začne pripovedovati Andrew Morgan.

Vsako leto smo priča novim reinterpretacijam trendovskih kosov blaga, v roku enega meseca bodo inspiracije z modnih brvi že v trgovinskih izložbah korporacij hitre mode. Nekoč trimesečni cikel, od oblikovanja, izdelave, do izvoza, se je v zadnjih dvajsetih letih skrčil na dva tedna. Nove modne zapovedi morajo namreč biti na prodajnih policah na voljo še preden se potrošnikova pozornost preusmeri drugam, je v članku Kdo pa tebi šiva srajčico, na naši spletni strani napisala Tjaša Kosar.

Die Zeit je pred približno letom dni objavil članek Kdo določa delovne pogoje v tekstilni industriji v Jugovzhodni Aziji, v katerem opozarja, da spoštovanje delavskih in človekovih pravic v tekstilnih tovarnah v Jugovzhodni Aziji ni naloga nevladnih organizacij z Zahoda, ampak je to naloga držav. Pomembni so tudi močni sindikati. Enako velja tudi za vsa druga področja, saj je globalizacija podobne pogoje sodobnega suženjstva uvedla povsod, kjer v okviru globalnih verig proizvajajo blago za zahodnega potrošnika. Ob nerealno nizkih cenah v trgovinah globalizacija na trg dela v zahodnem svetu vse bolj prinaša tudi sodobno suženjstvo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.