Film / Vojna

Krigen, 2015 Tobias Lindholm 

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 35, 2. 9. 2016

za

Žrtve vojne.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 35, 2. 9. 2016

za

Žrtve vojne.

Brian De Palma je leta 1987 posnel film Žrtve vojne, v katerem ameriški vojaki brutalno posilijo vietnamsko dekle, toda žrtve vojne, na katere aludira film, niso Vietnamci (s posiljeno Vietnamko vred), temveč ameriški vojaki. In to je bilo pravilo: v vietnamski vojni je umrlo tri milijone Vietnamcev, toda vietnamiade – od Lovca na jelene do Voda smrti, od Apokalipse danes do Full Metal Jacketa – so nas prepričevale, da so bile prave žrtve vietnamske vojne ameriški vojaki.

Vietnamski sindrom preveva tudi ameriške filme o afganistanski in iraški vojni – prave žrtve teh vojn so spet ameriški vojaki. Na srečo so se v Afganistanu borili tudi danski vojaki, zato Vojna, minimalistična, naturalistična moralka, ki jo je posnel Tobias Lindholm, režiser Ugrabitve, logiko obrne: medtem ko Claus Pedersen (Pilou Asbæk) poveljuje danski vojski v Afganistanu, je prava vojna doma, v njegovi “civilni” družini, ki vse bolj razpada (sinu se meša, prati mu morajo želodec ipd.), ko pa njegova panična odločitev – bombardiranje neke stavbe, v kateri naj bi bili talibani – povzroči smrt enajstih afganistanskih civilistov, ga pokličejo domov, na Dansko, kjer ga obtožijo vojnega zločina. Film vojne ne pripelje le domov, temveč jo tudi postavi pod lupo pravne države, obenem pa pokaže, da iracionalnost vojne presega racionalnost pravne države, da potemtakem pravna država same vojne ne razume, saj žrtve še vedno najde le doma, v tem primeru na Danskem. (Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Do nasilja nad ženskami prihaja v vseh družbenih slojih

Politika ne sme dovoliti minimiziranja nasilja

Zakaj je Trump vseeno prejel Nobelovo nagrado za mir

IZJAVA DNEVA

»Kazenska odgovornost še zdaleč ni edina oblika odgovornosti«

IZJAVA DNEVA