Ker smo ljudje

Ko je minister za pravosodje Goran Klemenčič uresničil napovedi in v predlog sprememb kazenskega zakonika dejansko vključil odpravo dosmrtnega zapora, so se začeli v laični (in tudi strokovni) javnosti vrstiti pomisleki. O (ne)upravičenosti odprave dosmrtnega zapora se javno sprašuje celo profesor prava in predsednik sodnega sveta dr. Marko Novak … V kolumni za spletni portal ius-info se je med drugim vprašal: »Bomo zdaj v duhu stališč liberalne kriminologije hiteli ukinjati to sankcijo, ko pa se bo pojavil nek okrutni večkratni morilec, pa bomo spet spreminjali nazaj?« Želi si resnejše in dolgotrajnejše družbene razprave o smiselnosti odprave dosmrtnega zapora. Tudi zato, ker bi ga »morda boljši argumenti utegnili prepričati« o smiselnosti in upravičenosti odprave, ker »vsaj ti, ki so se do zdaj predstavljali v naši javnosti, me ne«.

Na okrogli mizi, ki so jo na to temo pripravili na inštitutu za kriminologijo ljubljanske pravne fakultete, je predstavnik vrhovnega sodišča, vrhovni sodnik Damijan Florjančič, izrazil presenečenje nad odpravo dosmrtnega zapora. Tudi v izrekanju te kazni ne vidi težav, saj obstaja možnost pogojnega odpusta po 25 letih. Nasprotno pa spremembi ne nasprotujejo v na prvi pogled precej bolj kaznovalno naravnanem tožilstvu. Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull se je sicer zavzel za temeljito razpravo, a ne kot prej omenjeni pravniki za razpravo, ali odpraviti dosmrtni zapor ali ne, pač pa za razpravo, na kaj vse morajo biti na ministrstvu pozorni, da bo ta sprememba izpeljana brez težav.

Razprave o upravičenosti odprave dosmrtnega zapora so namreč v najboljšem primeru zgrešene, če ne celo neprimerne in nevarne. Še posebej, če gre za razpravljanje med pravniki, ki naj bi imeli nekako privzgojen ali že kar prirojen čut za človekove pravice. Dosmrtna kazen je le simbolni nadomestek za smrtno kazen. Nekako v smislu, če v Evropi že ni več dostojno moriti obsojencev, naj vsaj do smrti sedijo v zaporu. Prav ta »smisel« dosmrtnega zapora je ob uvedbi leta 2007 s seboj prinesel splošno zvišanje kaznovalnosti oziroma izrekanje višjih zapornih kazni po celotnem spektru, k čemur pač prispeva uvedba nove najvišje zaporne kazni, še posebej, če je ta tudi simbolno zelo visoka. In to dosmrtni zapor, ki je nižja kazen zgolj od smrtne, zagotovo je.

Predsednik sodnega sveta je v kolumni o dosmrtnem zaporu sicer pisal tudi o tem, da gre očitno za ministrov osebni projekt, proti čemur sicer nima nič, če le je projekt družbeno koristen. Mar odprava dosmrtnega zapora v humani družbi ni družbeno koristna? Morda pa bi morali podpreti vsakršen takšen osebni projekt vsakokratnega pravosodnega ministra? Takšni humanistični projekti politikov so namreč prej redkost kot običaj. Eden od osebnih projektov enega izmed Klemenčičevih predhodnikov, Lovra Šturma, je bil recimo uvedba dosmrtnega zapora …