Intervju: dr. Zdravko Kobe

V odgovoru na novinarjevo vprašanje »Sicer bi trg deloval?« je navedeno tudi: »… v kako klavrnem stanju je ekonomska znanost. Opustila je znanstvene pretenzije in se podala po poti astronomije: dosti matematike, blizu oblasti in daleč od dejstev.« V mnenja glede ekonomije se ne bi spuščala, moram pa komentirati mnenje o astronomiji. Sprva sem mislila, da je morda šlo za napako in da je bila mišljena astrologija. Ob nadaljnjem omenjanju matematike pa sem spoznala, da je verjetno res bila mišljena astronomija.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

V odgovoru na novinarjevo vprašanje »Sicer bi trg deloval?« je navedeno tudi: »… v kako klavrnem stanju je ekonomska znanost. Opustila je znanstvene pretenzije in se podala po poti astronomije: dosti matematike, blizu oblasti in daleč od dejstev.« V mnenja glede ekonomije se ne bi spuščala, moram pa komentirati mnenje o astronomiji. Sprva sem mislila, da je morda šlo za napako in da je bila mišljena astrologija. Ob nadaljnjem omenjanju matematike pa sem spoznala, da je verjetno res bila mišljena astronomija.

Intervjuvanca in javnost zato želim obvestiti, da je astronomija ena od naravoslovnih znanosti, ki z znanstvenimi metodami (postavljanje teorij in hipotez ter preverjanje njihovih napovedi z eksperimenti) izboljšuje naše razumevanje sveta in vesolja. Če bi bila astronomija “daleč od dejstev”, ne bi marsikje po svetu namenjali velikih finančnih sredstev za raziskovanje vesolja (npr. gradnjo satelitov kot je vesoljski teleskop Hubble), pa tudi navigacije (v avtu, na telefonu, …), brez katere si še komaj predstavljamo vsakodnevno življenje, ne bi bilo.

Če je bila v odgovoru morda mišljena le “slovenska” astronomija, pa naj povem, da se kljub skopo odmerjenim raziskovalnim sredstvom – prav blizu oblasti astronomi in astrofiziki res nismo - lahko pohvalimo, da je slovenska astronomija prav odlično uspešna in da se še kako ukvarja z raziskovanjem dejstev in to na svetovnem nivoju, kar dokazujejo številne objave v priznanih mednarodnih znanstvenih revijah, med njimi npr. štiri objave v najimenitnejših, kot sta Nature in Science, samo v zadnjih treh letih: www.nature.com/nature/journal/v504/n7478/ full/nature12814.html www.nature.com/nature/journal/v509/n7499/ full/nature13237.html science.sciencemag.org/content/345/6198/791 science.sciencemag.org/content/343/6166/48 Če bi jih preračunali na število astronomov in astrofizikov v Sloveniji, bi ugotovili, da je astronomija ena od najuspešnejših znanosti pri nas! Še en dokaz mednarodne priznanosti slovenske astronomske znanosti je tudi nedavni zelo uspešen in odmeven simpozij Mednarodne astronomske zveze, ki ga je le-ta ob 100. obletnici napovedi črnih lukenj zaupala v organizacijo prav Sloveniji oz. astrofizikom na Univerzi v Novi Gorici (www.blackholes2016.si).

Lep pozdrav!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.