Heni Erceg

Heni Erceg

14. 10. 2016  |  Mladina 41  |  Hrvaška

Bog in Hrvati

Norost katoliških talibanov se je zelo razmahnila, dobro organizirane skupine imajo namen suspendirati laično državo, ne glede na to, ali gre za pravico ženske do splava ali recimo državljansko pravico do ohranitve nekega parka v Zagrebu.

Gospa M. K. se je tistega jutra odpravila na poseg, za katerega je bila dogovorjena – splav. Že tako nesrečna in prestrašena je pred vhodom v bolnišnico doživela pravo grozo – nanjo je planila skupina bogomolk, prepričevale so jo, naj se premisli, češ da je splav zločin, da je njen otrok svet in pomemben … gotovo pa bo pripomogel tudi k demografski obnovi Hrvaške. Toda kako so vedele, da prihaja? Je sploh treba razglabljati o tem, da je za obvestilo, čeprav gre za varovane zasebne podatke, poskrbelo medicinsko osebje? Recimo kak zdravnik, ki se tako rad sklicuje na pravico do ugovora vesti – kakor sicer večina zdravnikov v hrvaških bolnišnicah, s čimer ogrožajo pravice in zdravje žensk.

Vsekakor je treba biti previden, kajti kar v 25 mestih so se zbrale skupine, ki pričakajo ženske pred bolnišnicami; naj pada dež ali sneg, so te dame iz fundamentalističnega združenja 40 dni za življenje tam z rožnim vencem v rokah in Kristusom na ustnicah in pridno vznemirjajo ženske, ki so prepričane, da imajo pravico same odločati o svojem reproduktivnem zdravju. Tako je v klasično ulično zasedo padla tudi ženska z začetka članka, ki misli, da ima legitimno pravico razpolagati s svojim telesom.

Toda zakon o tem dan za dnem izničujejo z besno napadalnostjo konservativnih skupin in praktičnim udejanjanjem naukov političnih in cerkvenih struktur; novi predsednik parlamenta Božo Petrov recimo homofobno primerja skupine nasprotnikov abortusa pred bolnišnicami s parado ponosa, katere udeleženci se zavzemajo za pravice homoseksualcev. Je to napoved smeri, v katero bo nova oblast popeljala že tako ali tako uničeno državo? Morda je to smer, o kateri je govorila vodilna predstavnica pobude 40 dni za življenje, ko je rekla, da podpira »poljski predlog, da se ženskam, ki so doživele posilstvo, in deklicam splav prepove«. Norost katoliških talibanov se je zelo razmahnila, dobro organizirane skupine imajo namen suspendirati laično državo, ne glede na to, ali gre za pravico ženske do splava ali recimo državljansko pravico do ohranitve nekega parka v Zagrebu, kjer se je katoliška cerkev odločila zgraditi mogočen božji hram s kar 45-metrskim zvonikom.

Prebivalci zagrebškega naselja, v katerem je park, so sklenili ohraniti drevesa, svojo zeleno oazo, uprli so se, razkrili skriti dogovor o sumljivi zemljiški transakciji med cerkvijo in mestom, za »nagrado« pa dobili bojevite konservativce, ki jim grozijo in protestirajo pod njihovimi okni. Toda ni dovolj samo, da prebivalcem odrekajo vsakršno pravico do odločanja, da je bitka za park vnaprej izgubljena, da bodo kmalu namesto dreves gledali cerkvenega mastodonta z okolje kazečim zvonikom, višjim celo od bližnjih nebotičnikov. Ne, iz cerkve je prišlo tudi sporočilo, da »gradnji božjega hrama ne nasprotujejo ljudje, ampak sovražniki Boga«. Verjetno komunisti in Jugoslovani.

V glavnem, v državi, kjer je levica v popolnem razsulu, neupogljivi desničarji nemoteno kažejo svojo moč, nasilno kršijo zakone sekularne države in temeljne pravice državljanov. Pa tudi pravice žrtev, saj odkrito poveličujejo vojne zločince, kot se je pred kratkim zgodilo v neki cerkvi v Šibeniku, kjer je izpred oltarja lamentiral vojni zločinec Dario Kordić, v Haagu obsojen na 25-letno zaporno kazen zaradi pokola, ki ga je njegova enota v uniformah hrvaške vojske zagrešila v bosanski vasi Ahmići. Pobila je 116 bosanskih civilistov, med njimi 11 otrok in celo trimesečnega dojenčka. Ko je zločinec odslužil zaporno kazen, se je vrnil v Zagreb, naravnost v petsobno stanovanje, ki mu ga je za medvojne zasluge dodelila Republika Hrvaška. In postal ikona katoliške duhovščine in politične desnice, tako da zdaj hodi od cerkve do cerkve in blebeta o Kristusu. Kako tudi ne, če pomembni predstavniki vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti pravijo, da je Kordić po njihovem mnenju nedolžen. Še več, je junak.

Ulične zasede, grožnje, medijsko blatenje, vsa sredstva zastraševanja, ki so v popolnem nasprotju s krščanskim naukom, so orodje te množice mračnjaških katoliških skupin, katerih namen je odpravljanje pridobljenih človekovih pravic s prepovedmi – od splava do filmov in predstav, ki jim niso po volji …. Tako so pomembni predstavniki katoliške hierarhije v Sarajevu zahtevali prepoved predstave Naše nasilje in vaše nasilje Oliverja Frljića na mednarodnem festivalu MESS. Češ da žali občutljiva čustva katoličanov, čeprav govori o hinavskem odnosu Evrope in Amerike do muslimanskih beguncev. Vodstvo festivala se je zaradi groženj odločilo, da bo predstava zaprta za javnost, ampak kako naj bi Sarajevčanom, po vsem, kar so prestali, preprečili, da pridejo v gledališče in odjebejo diktat voditelja tamkajšnje katoliške cerkve, kardinala Vinka Puljića. Ta je seveda odgovoril s kazensko prijavo zoper ugledni mednarodni gledališki festival. Cerkveni nasilneži bi radi vedno imeli zadnjo besedo, pa najsi gre za splav, pravico do parka, predstave ali za gnusne žalitve žrtev, ki si jih dovolijo priljubljeni vojni zločinci.

No, Hrvaško je že davno zajela dobro nadzorovana katoliška histerija in težko je predvideti, kako se bo to končalo, saj je novi mandatar kot maček v žaklju, povsem neopredeljen do bistvenih družbenih vprašanj. Vsekakor si ne moremo delati utvar o velikih spremembah, ki naj bi jih prinesla oblast HDZ, stranke korupcije in revizionizma, zaradi katere je Hrvaška danes pravzaprav žalostna tiranija katoliškega fundamentalizma. Zato, bratje in sestre, molimo …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.