V središču / Koncesije za Crystal

Zasebna klinika davčnega strokovnjaka Ivana Simiča vsa leta posluje z izgubo

Monika Weiss
MLADINA, št. 22, 5. 6. 2026

Ivan Simič, ki je pod dvema Janševima vladama vodil davčno upravo, je od konca leta 2022 večinski lastnik in direktor medicinskoestetske klinike Crystal.

Ivan Simič, ki je pod dvema Janševima vladama vodil davčno upravo, je od konca leta 2022 večinski lastnik in direktor medicinskoestetske klinike Crystal.
© Borut Krajnc

Ivan Simič je davčni strokovnjak, ki je pod dvema Janševima vladama vodil davčno upravo – v zadnji pa je bil tudi vodja Strateškega sveta za debirokratizacijo. Simič je od konca leta 2022 večinski lastnik in direktor medicinsko-estetske klinike Crystal. Prejšnji četrtek je v oddaji Tarča na RTV Slovenija brez najmanjšega zadržka branil interventni zakon nove Janševe koalicije, ki odpira vrata za odtok kadrov in denarja iz javnega v zasebno zdravstvo. Simič nam je to potrdil sam: poskušal bo dobiti koncesije za svojo kliniko Crystal, ki zdaj posluje z izgubami.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Monika Weiss
MLADINA, št. 22, 5. 6. 2026

Ivan Simič, ki je pod dvema Janševima vladama vodil davčno upravo, je od konca leta 2022 večinski lastnik in direktor medicinskoestetske klinike Crystal.

Ivan Simič, ki je pod dvema Janševima vladama vodil davčno upravo, je od konca leta 2022 večinski lastnik in direktor medicinskoestetske klinike Crystal.
© Borut Krajnc

Ivan Simič je davčni strokovnjak, ki je pod dvema Janševima vladama vodil davčno upravo – v zadnji pa je bil tudi vodja Strateškega sveta za debirokratizacijo. Simič je od konca leta 2022 večinski lastnik in direktor medicinsko-estetske klinike Crystal. Prejšnji četrtek je v oddaji Tarča na RTV Slovenija brez najmanjšega zadržka branil interventni zakon nove Janševe koalicije, ki odpira vrata za odtok kadrov in denarja iz javnega v zasebno zdravstvo. Simič nam je to potrdil sam: poskušal bo dobiti koncesije za svojo kliniko Crystal, ki zdaj posluje z izgubami.

Da Simičeva neomajna podpora interventnemu zakonu ne preseneča, je že v oddaji Tarča poudaril Goran Forbici, direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS. »Interventni zakon želi preseliti denar iz javnih bolnišnic v zasebne klinike,« je dejal in dodal, da daje zakon podlago za sistemsko korupcijo: »Ta nastane, ko se zakoni spreminjajo tako, da denar iz proračuna, iz javnega sektorja, potuje v zasebne žepe. To se bo zgodilo s selitvijo zdravstvenih storitev in plačevanjem za storitve tudi vaše klinike.«

Svaril strokovnjakov, da bodo »rešitve« iz interventnega zakona načele javne blagajne in neposredno škodile javnemu zdravstvu, kadrovsko ošibile javne klinike in zmanjšale obseg pravic za zavarovance, je bilo veliko. Pred skoraj milijardno sistemsko luknjo v proračunu opozarja tudi fiskalni svet, ki ga Simič redno citira. Kirurg, onkolog in predsednik Golobovega Strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je ukrep iz interventnega zakona, po katerem bi koncesionarji lahko znova prosto razpolagali z dobički, ne pa jih nujno vračali v razvoj, opremo in zaposlene, komentiral z besedami, da je »reforme konec, zdaj bo samo še boj za denar«.

Simič je dan po Tarči, prejšnji petek, na družbenih omrežjih začel »obračun« s Forbicijem. V eni od objav je nakazal, da bo javno seciral letna poročila zavoda CNVOS, ki da naj bi samo v letu 2024 iz proračuna prejel 618,56 milijona evrov. Njegov zapis je dobil več kot 740 všečkov, a kar v njem piše, ni res: 618,56 milijona evrov so v letu 2024 prejele vse nevladne organizacije v Sloveniji skupaj od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov. V letu 2024 so največ teh sredstev prejeli zavod Osebna asistenca Pomurja (16,7 milijona), Zavod Brez ovir za izboljšanje dostopnosti objektov za invalide (12,4), Zveza društev za celebralno paralizo Sonček (10,4), Združenje multiple skleroze (8,6) in Zavod Sv. Stanislava (7,99 milijona), samega CNVOS pa ni med 100 največjimi prejemniki. A Simič je objavil tudi tole: »Spoštovani g. Forbici, če je zasebno zdravstvo tako dober posel, odprite kliniko, vložite 700.000 evrov, pridobite dovoljenja za delo, zaposlite zdravnike in medicinske sestre, delajte 14 ur na dan in upajte, da ne propadete. Toda vam je veliko bolje posesati denar iz proračuna.«

»Prav gotovo se bomo prijavili na javne razpise za pridobitev koncesije, če bodo in ko bodo objavljeni,« napoveduje Ivan Simič.

Zgodba je tukaj dobila zanimiv obrat, Ivanu Simiču smo poslali več vprašanj, med drugim smo ga vprašali, ali namerava za svojo zasebno kliniko pridobiti koncesije in z njimi denar javne zdravstvene blagajne. Simič je bil odkrit. Odgovoril je, da se bodo »prav gotovo prijavili na javne razpise za pridobitev koncesije, če bodo in ko bodo objavljeni«. Dodal je, da lani niso zasledili nobenega primernega razpisa za koncesijo za kliniko Crystal, da pa prej razpisov ni spremljal. Katero koncesijo je imel v mislih, ni jasno. Koncesije za primarno raven razpisujejo občine, za sekundarno, specialistično raven pa ministrstvo za zdravje, ki je pod Golobovo vlado podelilo le koncesije v zobozdravstveni dejavnosti z dvema razpisoma v letih 2023 in 2025. Ali ni v Tarči ravno Forbici govoril o »reševanju« zasebne klinike s koncesijami in javnim denarjem? Mar koncesija ne pomeni, da država ali občina nekomu podeli pravico izvajati javno zdravstveno službo?

Medicinski center

Simič je odprtje zasebne klinike oznanil v svojem blogu decembra 2022: »(N)e glede na to, da bom naslednje leto, točneje septembra, izpolnil pogoje za upokojitev, sem se odločil sprejeti nov izziv. Januarja odpiramo majhen medicinski center z blagovno znamko Crystal.«

Podjetje – najprej se je imenovalo Excellent, estetska medicina, d. o. o. – je doživelo več sprememb. Simič ga je ustanovil septembra 2022 s partnerjema, podjetnico iz Tržiča Barbaro Štangar in znanim lastnikom medijev Tomažem Drozgom. Drozg je ravno takrat proda( ja)l svoje podjetje Adria Media, ki izdaja revije in portale, med drugim Elle, Metropolitan, Avto magazin in Cosmopolitan. Dva meseca kasneje, novembra 2022, je edini lastnik postal Simič oziroma njegova Skupina Simič & partnerji, ki je podjetje Excellent, estetska medicina, preimenovala v Crystal, medicinski center. Dober mesec kasneje, v začetku leta 2023, je sledil nov obrat: 20-odstotna solastnica Crystala je ob Simiču postala Gordana Kalan Živčec, točneje njeno postojnsko podjetje Master Doctor. Zdravnica Kalan Živčec je v zadnjem letu znana zlasti iz zgodbe s stečajem Biobanke, to je podjetja iz Trzina, ki je za stranke hranilo več kot 3200 vzorcev popkovnične krvi, popkovnice in zobne pulpe, z njimi je imelo sklenjene pogodbe o dolgoročnem hranjenju. Vzorce je ob začetku stečaja Biobanke aprila 2025 »prevzelo« podjetje Kalan Živčec GaiaCell, ki ga je, zanimivo, že februarja 2024 ustanovila na istem naslovu v Trzinu, kot je delovala Biobanka, kmalu pa se je začelo zapletati zaradi visokih stroškov hranjenja vzorcev. Končnega epiloga še ni, razkrivajo poročila aktualnega stečajnega upravitelja, ki je že tretji od aprila lani in je talec nezdružljivih interesov vpletenih.

Simiča smo vprašali, kako to, da sodeluje z Gordano Kalan Živčec, katere podjetja (Medico Veritas, Master Doctor in GaiaCell) so bonitetno ocenjena kot izredno tvegana in so lansko leto končala v rdečih številkah. »Menim, da je velik strokovnjak na področju zdravstva. Dejavnosti, s katerimi se ona ukvarja v svojih podjetjih, so dejavnosti bodočnosti in je za pričakovati, da se na začetku ustvarja izguba, saj gre predvsem za vlaganja. V poznejših letih in s širitvijo na svetovne trge pa bo tudi pri njej moralo priti do vračila vložka,« je odgovoril. Čista izguba GaiaCell je v dveh letih delovanja, 2024 in 2025, dosegla 2,4 milijona evrov.

Po Gordani Kalan Živčec v začetku leta 2023 je manjšinski delež v Simičevi kliniki Crystal dobilo še podjetje Kanin Papir. To ima sedež na istem naslovu kot podjetje Simič & partnerji, njegov direktor je Simičev sin Jon Simič, lastnik pa častni konzul Slovenije v turškem Trabzonu Ahmet Ercan Erdoğdu s sorodniki. Na vprašanje, kako je častni konzul pristal v solastništvu klinike, nam je Simič odgovoril: »Smo družinski prijatelji in to je vse.« Podjetje Kanin Papir je brez zaposlenih, s kom in kaj dela (glavna dejavnost je poslovno svetovanje) baze ne razkrivajo, podjetje pa ustvarja dobiček, lani skoraj 224.000 evrov.

Klinika Crystal, nasprotno, vsa leta od ustanovitve v 2022 izkazuje izgube. Lani je ob skoraj pol milijona evrov prihodkov izkazala več kot 222.000 evrov nove čiste izgube, skupaj s prenesenimi izgubami iz let 2022, 2023 in 2024 pa izgube dosegajo skoraj 780.000 evrov. V bazi Eboniteta ima Crystal boniteto 1 – izredno tveganje, konec 2025 je imela skoraj 300.000 evrov kratkoročnih in skoraj 188.000 dolgoročnih finančnih obveznosti.

»Ja, izguba je bila pričakovana, saj gre za dejavnost, v katero je treba veliko vlagati. Tega sem se zavedal in zaradi tega smo investirali v sodobno opremo,« je odgovoril Simič, ki minimalni dobiček pričakuje po letu 2027 ali 2028. Osnovna sredstva klinike, kjer je tudi oprema, so bila konec leta 2025 ocenjena na tik pod 200.000 evrov.

Bilance kažejo, da so največji letni strošek klinike stroški storitev, ki so lani dosegli 301.000 evrov in zagotovo vključujejo plačila zdravnikom, ki sodelujejo pogodbeno, stroški dela pa so bili dobrih 250.000 evrov. Za grobo primerjavo: v Splošni bolnišnici Novo mesto so stroški storitev 14 milijonov evrov, stroški dela pa 61 milijonov evrov. Po bazi Eboniteta ima Crystal, upoštevajoč delovne ure, zaposlene 3,5 osebe, kar lahko pomeni tri osebe za polni delovni čas in eno za polovični ali pa več oseb s še krajšimi časi.

Kdo sestavlja ekipo klinike Crystal in kaj sploh delajo? Crystal ima dva ločena centra, medicinskega in estetskega. Estetski center ponuja vrsto storitev, za 200 evrov lahko na primer kupite botoks »ene regije« ali pa vam lasersko odstranijo večjo modrico. V okviru medicinskega centra imajo devet ambulant in navedenih 12 zdravnic in zdravnikov. Omenimo nekatere: za družinsko medicino je navedena solastnica – zdravnica Gordana Kalan Živčec, za kardiologijo ob Ani Kovač znana kardiologinja UKC Ljubljana Katja Ažman Juvan, za splošno kirurgijo, kjer so izpostavljene operacije zaskočenega prsta in vraščenega nohta ter punkcija tekočine, je naveden Mitko Avramski, ki dela tudi v novogoriški bolnici, v ortopedski ambulanti pa so navedeni zdravniki Rok Vengust, Boris Poberaj in Klemen Bedenčič, ki vsi delajo tudi za zasebni zavod Arbor Mea ter drugje, Bedenčič v novomeški bolnici. Vse storitve so plačljive. Polurni posvet v ambulanti dr. Kalan Živčec stane 80 evrov, posvet po telefonu do 10 minut 30 evrov in enostaven posvet po elektronski pošti 50 evrov, izdelava predloga za invalidsko in druge komisije ali zavarovalnice 280 evrov, hišni obisk v Ljubljani 260 evrov. Operacija vraščenega nohta pri dr. Avramskem stane 230 evrov, v ginekološki ambulanti pa HPV-bris 200 evrov in dva posega pomlajevanja nožnice 300 evrov.

Na spletni strani klinike je zelo opazen tudi znak za projekt, sofinanciran iz EU. »To je strokovni projekt, za katerega je pristojna dr. Gordana Kalan Živčec,« nam je odpisal Simič. Gre za projekt Coherence iz programa Interreg Italija-Slovenija 2021–2027 in v okviru katerega je, kot pravi predstavitev, medicinski center Crystal upravičen do 122.730 evrov. Cilj projekta je razviti »odprto platformo, ki vodi raziskovalce pri skladnosti s predpisi«, pilotni projekt pa vključuje načrtovanje in izvedbo klinične študije za zdravljenje težavnih ran. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Janševa »zmaga« v Bruslju 

IZJAVA DNEVA

Intervju

»Razne teorije o ploščati Zemlji in vesoljcih so danes zelo priljubljene«

Ivan Šprajc, arheolog