Učitelj in čistilec

Učitelj in čistilec Pa pravijo, da ljudje nočejo delati / Klemen Košak Prejšnji teden je šentiljska Osnovna šola Rudolfa Maistra na zavodu za zaposlovanje objavila razpis za delovno mesto, ki bi od delavke ali delavca zahtevalo, da 30 odstotkov časa poučuje, 20 odstotkov časa pa čisti šolske prostore. Zaposlil bi se torej za polovični delovni čas, in kot je še določal razpis, za določen čas desetih mesecev. Zahtevala se je visokošolska izobrazba s področja izobraževanja.

Po javnem zgražanju je ravnateljica šole Jelka Weldt sporočila, da je bil razpis za to kombinirano delovno mesto napaka. »Objava bo preklicana, o preklicu pa bodo obveščeni vsi prijavljeni kandidati,« je sporočila po elektronski pošti. Razpisa na spletni strani zavoda za zaposlovanje res ni več, kmalu pa naj bi se namesto njega pojavila dva, posebej za delno zaposleno čistilko ali čistilca ter delno zaposleno učiteljico ali učitelja.

Od ponedeljka do srede ravnateljica ni našla časa, da bi pojasnila, za kakšno napako je šlo. V šolah delne zaposlitve sicer niso redke, saj številne šole potrebujejo učitelje nekaterih predmetov zgolj za nekaj ur na teden. Zato nekateri delajo in so zaposleni na več šolah hkrati.

Še bolj kot to, za kakšno napako je šlo in ali je sploh šlo za napako, pa je pomemben drugi del ravnateljičinega pojasnila: »O preklicu bodo obveščeni vsi prijavljeni kandidati.« V torkovem kratkem telefonskem pogovoru je dejala, da se je prijavilo devet oseb. To je bilo dan pred iztekom roka za prijavo, zato je dopustila možnost, da se bo prijavil še kdo.

Če se na razpis ne bi prijavil nihče, bi ga lahko odpravili kot nenavadno ali čudno potezo neke ravnateljice. To, da so si nekateri želeli takšno službo, pa je skrb zbujajoče. Ni skrivnost, da so številni učiteljice in učitelji v prekarnem položaju, saj so pogosto zaposleni zgolj med šolskim letom, med počitnicami pa so brezposelni. Vendar se čistilkam in čistilcem godi še slabše, saj so tudi v javnem sektorju izredno slabo plačani. Delavka ali delavec na tem kombiniranem delovnem mestu ne bi mogel računati na več kot 400 evrov mesečne plače. »Če drži, da se je prijavilo devet oseb, potem kaže, kako globoko so se ljudje pripravljeni spustiti za službo in kako dominanten je položaj delodajalcev,« pravi glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj.