Teroristični napadi voda na mlin desnim populistom

Skrajni desničarji po Evropi na ostankih berlinskega napada s sovražnimi izjavami pozivajo k zaprtju meja in deportaciji beguncev

Med odzivi na ponedeljkov teroristični napad, v katerem je umrlo 12 ljudi, 48 pa je bilo ranjenih, ni manjkalo tistih skrajno desničarskih, ki so za napad takoj okrivile politiko odprtih vrat Angele Merkel. Videti je, da populistični politiki prav čakajo takšne in podobne napade, ko jih pridoma uporabljajo za svoj politični vzpon. Tako meni tudi Gudrun Hentges, raziskovalka desnega ekstremizma in profesorica politologije na Univerzi v Kölnu. Zahteve desnih populistov ne presenečajo, pravzaprav še bolj jasno ilustrirajo, da so ti politiki napad v kakšnem večjem nemškem mestu prav čakali, da bi ga lahko instrumentalizirali: »Sum bo padel na begunce, populisti pa bodo situacijo poskušali interpretirati kot absolutno grožnjo evropski družbi,« je za Deutsche Welle povedala Gurdrun Hentges.

In tako je tudi bilo, tako po napadu so se zvrstili odzivi voditeljev skrajno desnih strank po Evropi. Medtem ko je madžarski premier Viktor Orban, ki je sicer zavzel trdno stališče proti nastanitvi beguncev v vzhodni Evropi, Angeli Merkel izrekel sožalje, hkrati pa obsodil vse oblike terorizma in dodal, da je bil napad hud udarec ne le Berlinčanom, temveč celotni Evropi in skupnim krščanskim vrednotam.

Ostali niso bili tako prizanesljivi, Frauke Petry, vodja skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), je dejala, da: »Nemčija več ni varna,« in pozvala k deportaciji potencialnih teroristov in zaprtju meja. »Ne smemo se prepustiti iluzijam, okolje, v katerem so lahko takšni napadi uspešni, je posledica malomarnega in sistematičnega uvoza beguncev v zadnjem letu in pol. Berlinski napad ni izoliran primer, ne bo ostalo samo pri tem,« je še dejala predsednica nacionalistične in populistične AfD,  ki bo na prihajajočih volitvah izzivala obstoječo koalicijo Angele Merkel.

V Franciji je vodja skrajne desničarske stranke Nacionalna fronta (FN) Marine Le Pen izrazila ogorčenje nad migrantsko politiko Angele Merkel, pozvala k takojšnjem koncu sprejemanja beguncev v državo in predlagala vzpostavitev zavezništva med Francijo, ZDA in Rusijo, ki bi se borilo proti islamskem ekstremizmu. Marine Le Pen naj v prihajajočih predsedniški volitvah v Franciji ne bi kazalo slabo.

Enako tudi na Nizozemskem, kjer je vodja Stranke za svobodo (PVV) Geert Wilders takoj po napadu prek Twitterja zapisal: »Sovražijo in ubijajo nas. In nihče nas ne varuje. Naši voditelji so nas izdali. Potrebujemo politično revolucijo. Naše ljudi moramo zavarovati.« Naslednji dan je objavil fotografijo Angele Merkel s krvavimi rokami. Geert Wilders je sicer bil pred nekaj tedni obsojen diskriminacije proti nizozemskim Maročanom, po obsodbi podpora njegovi stranki strmo narasla.

Nekdanji vodja britanske desno populistične stranke UKIP, ki je svojo kampanjo za Brexit gradila na strahu pred begunci, Nigel Farage je »krivdo« takoj preložil na nemško kanclerko, v torek je prek Twitterja dejal, da berlinski napad ni presenečenje, dogodki, kot je ta, pa bodo zapuščina Angele Merkel.

A slepo obtoževanje in ekstremne ideje ne bodo rešile problemov s katerimi se soočamo. »Tistih, ki javnosti takoj po napadih ponujajo razlage, iskanje rešitev ne zanima,« se je na zgornje izjave odzval Norbert Lammert, predsednik Bundestaga iz Krščansko-demokratske unije (CDU) Angele Merkel. Nasprotno, napade uporabljajo za svoje interese, s populističnimi ksenofobnimi izjavami raje promovirajo svoje nazore in še bolj podpihujejo strah in sovraštvo. Raziskovalka desnega ekstremizma Gudrun Hentges je zaskrbljena nad tem, da bi ekstremistične stranke dobile dejanski vpliv na oblikovanje varnostnih in deportacijskih politik. »Napad vidim kot resno grožnjo begunskemu vprašanju, saj vlada veliko zahtev desnih populistov po navadi pozneje tudi realizira. Vprašanje je kako se bo ta problematika reševala v nemški vladajoči koaliciji,« je povedala za Deutsche Welle. Tudi znotraj nemške Unije, ki jo tvorita CDU in Krščansko-socialna unija (CSU) prihaja pozivov k zviševanju varnostnih ukrepov in revizije migrantske politike. Takšni pozivi kažejo na to, da bo berlinski teroristični napad najverjetneje vplival na izid prihajajočih parlamentarnih v Nemčiji.

Pozivi k zaostritvi varnosti so nerealne, izolacija beguncev pa ni prava rešitev, saj še povečuje njihovo radikalizacijo. Raje povečajmo efektivnost preventive in integracije, ki bi zagotavljale večjo varnost pred novimi napadi, in uredimo zmernost in kontinuiranost priseljevanja, saj sunkovite migracije naletijo na močne ksenofobne rakcije. A moramo se zavedati, da 100-odstotna varnost ne obstaja. Politiki bi do ljudi morali biti iskreni, ne pa s svojimi izjavami ustvarjati histerije, še dodaja Gudrun Hentges. 

Sedaj se videti, kot da islamski teroristi in zahodni populisti med sedaj sodelujejo, se drug od drugega hranijo. Predvsem drugi od prvih, ki izkoristijo vsak podoben napad in z mešanjem jabolk in hrušk nabirajo politične točke. S takšnim spoprijemanjem s težavami, kot ga predlagajo desni ekstremisti, bi se, pa še to neuspešno in na račun kratenja osebnih pravic, zdravili le simptomi, ne pa še zdaleč ne tako preprosti vzroki. Občutek nevarnosti in strah, ki očitno preglasita razum, ne koristita nikomur, le teroristom, skrajnim desničarjem in pa seveda medijem. Tukaj imajo delež ne samo skrajno desne, ampak tudi druge politične opcije, ki vsebinsko enake politike le ovijejo v lepše besede - politično korektne, če hočete. Kajti, protibegunska politika se zaostruje tudi brez terorističnih napadov in čeprav v večini evropskih držav vladajo vsaj deklarativno zmerne stranke.