TV komentar / Apologija zabavne glasbe

Slovenska zabavna glasba je tisti izmuzljivi pojav, za katerega vsi vemo, da se dogaja, a odkar na nacionalki ni več oddaj, ki bi jih vodil Mario, moramo za vse nove senzacije s tega področja izvedeti drugje. Se je pa nacionalka zato letos vsaj dvakrat resno ukvarjala z zabavno glasbo; februarja v dokumentarcu Mihe Šaleharja, Ne grem na koleno, in v petek v dokumentarcu Lahko noč, ljubezen moja, ki je bil posvečen lani preminuli Simoni Weiss. Podobnosti med obema je ogromno, na primer pristop in nastopajoči, a glavna razlika je v tem, da so se v slednjem (isti) ustvarjalci in ustvarjalke te glasbe jemali resno, v Šaleharjevem pa ne.