Pregled leta: Neskončni tir

Letos je imel infrastrukturni minister veliko obiskov. Veliko lobističnih obiskov. Na začetku leta je bila recimo pri njem skupina predstavnikov dubajske multinacionalke DP World, ki upravlja 77 pristanišč v 40 državah in ima 37 tisoč zaposlenih. Po Dubajčanih so h Gašperšiču na kavo prišli Nizozemci. Podjetje se imenuje APM Terminals in je prav tako eden največjih upravljavcev pristanišč oziroma terminalov na svetu. Še pred Dubajčani so na uradne sestanke z vladnimi predstavniki prihajali Nemci pa Francozi …

In medtem ko so si predstavniki največjih transportnih multinacionalk podajali kljuko na ministrstvu za infrastrukturo in se z Gašperšičem kajpada pogovarjali, kako dobiti večji ali manjši kos Luke Koper, so v javnosti vladni predstavniki ponavljali, da Luke ne bomo prodali, da je to strateška naložba. Da bo ostala slovenska. Dokler jim sredi poletja ni spodrsnilo. V enem od internih vladnih dokumentov se je pojavil načrt, kako Luko Koper razkosati. Kako ob njej drugim, recimo kakšnemu DP Worldu, ponuditi nove koncesije.

To je delavce pognalo na ulice in v stavko. Sicer so bili deležni običajnih žaljivk, recimo predsednika vlade Mira Cerarja o tem, da ulica o Luki Koper že ne bo odločala. A se je hitro izkazalo, da vladni strokovnjaki o njej govorijo prave neumnosti. Državni sekretar Metod Dragonja je recimo v parlamentu govoril o poraznih rezultatih poslovanja Luke Koper – ne zavedajoč se, da govori o tri leta starih podatkih. Čeprav je hotel spodkopati vodstvo Luke in nad njo prevzeti nadzor, je nato sam padel v luknjo. Moral je odstopiti. Skupaj s šefom SDH Markom Jazbecem.

Zgodba s stavko delavcev Luke Koper je še enkrat zbudila dvome o dobronamernosti vlade, ki si prizadeva zgraditi drugi tir. Spet je predramila vprašanje, ali ni obljuba drugega tira v resnici prazna in prej namenjena prestrukturiranju Slovenskih železnic in Luke Koper v smeri privatizacije. Če država drugega tira ne bo gradila sama, ampak v t. i. javno-zasebnem partnerstvu, kot napoveduje vlada, bo morala zasebnemu partnerju tudi kaj ponuditi v zameno. A potem se postavlja vprašanje: zakaj je drugi tir dober za Slovenijo, če bo z njim izgubila Luko Koper in Slovenske železnice?

Minister za gospodarsko Zdravko Počivalšek sicer ima odgovore na ta zapletena vprašanja. Na vprašanje, zakaj se država odloča, da bo drugi tir gradila na najdražji mogoči način, je letos v intervjuju za Mladino odgovoril: »Enostavno, ker nimamo denarja.« In ob tem ostal povsem resen.