Romi, ki jih ni …

V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan, kjer je vlada Mira Cerarja urgentno »rešila« težavo zaradi odsotnosti pitne vode z nekaj cisternami, voda v njih že več tednov zmrzuje. Ko se bo temperatura še znižala, se voda verjetno po več dni sploh ne bo odtalila. Zakaj je v Škocjanu vse tako težko? Zakaj ni dialoga? Zakaj tam Romi, ki so bili nekoč tarča smrtonosnega bombnega napada, še danes živijo brez vode in elektrike? Kaj počne tamkajšnji romski svetnik?

Romski svetnik ne počne ničesar, saj občina Škocjan romskega svetnika nima. Pa ne zato, ker bi se upirala zakonski obveznosti, da izpelje volitve romskega svetnika, kot so to dolgo (dokler ni tega namesto njih storila kar državna volilna komisija) počeli v občini Grosuplje. Občina Škocjan ni ena izmed občin, za katere zakon določa, da mora v njih romsko prebivalstvo imeti predstavnika v občinskem svetu.

Ko se je pred desetletjem in pol ta institut uvajal, je bila obveznost romskega svetnika z zakonom o lokalni samoupravi določena za 20 občin z romskim prebivalstvom. A Romi bivajo tudi drugje, zato se je vlada Boruta Pahorja odločila zakon uskladiti z dejanskimi razmerami. Namesto da bi na seznam občin dodali nove, so tem (šestim) občinam zgolj ponudili možnost, da jih uvrstijo na seznam, vendar so to vse zavrnile. V občini Škocjan so vladi odgovorili, da nimajo Romov, če pa že, jih tam živi zelo malo (čeprav jih je vsaj 250), poleg tega njihovo naselje ni avtohtono (čeprav tam živijo že več kot 50 let), »romsko prebivalstvo pa absolutno ni na nobenem področju povezano z ostalim lokalnim prebivalstvom. Medsebojna vez ne obstaja.«

Institut romskega svetnika je bil eden prvih poskusov zbliževanja romskega in neromskega prebivalstva. Ni se v vseh okoljih obnesel enako dobro, ponekod se je sčasoma izrodil. A praviloma se v občinah, kjer je bil uveden, položaj romske skupnosti opazno hitreje izboljšuje kot pa v občinah, kjer ga nimajo. Večinski prebivalci so po dolgih desetletjih sebi in drugim morali priznati, da v njihovi občini živijo tudi Romi, s tem pa se je začela ustvarjati vez med romskim in drugim prebivalstvom.

Da Romi v Škocjanu živijo in da so v težavah, so pred časom izvedeli na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. To izhaja iz tožbe dveh romskih družin, ki Slovenijo tožita zaradi kršitve pravice do pitne vode. Poleg družine iz Dobruške vasi Slovenijo toži še ena iz Ribnice. Povsem pričakovano je bila tudi Ribnica med občinami, ki jim je vladna komisija za romsko problematiko nekoč predlagala institut romskega svetnika. A so to zavrnile.

Ni pa v Ribnici za vse enako črno. Pred dnevi so na občini izrazili navdušenje nad namero japonskega podjetja Yaskawa, da bo v kraju širilo proizvodnjo industrijskih robotov, s čimer bo na voljo dodatnih 200 zaposlitev za (neromsko) prebivalstvo …