Pomembna zmaga za žrtve bančnega pohlepa

Tik pred koncem minulega leta je sodišče Evropske unije izdalo pomembno sodbo. Gre za odločitev, da so klavzule v kreditnih pogodbah o minimalni obrestni meri, pod katero variabilne obresti ne smejo pasti, nepoštene za potrošnika. Povedano še drugače: te klavzule so nepošten pogodbeni pogoj, ki je skladno z evropsko direktivo 93/13 nezakonit. Sodišče EU je razsodilo, da je treba neupravičeno preplačane zneske upoštevati tudi na nazaj.

Sodba je pomembna tako za potrošnike, ki so kredite najeli v evrih, kot za tiste, ki so jih najeli v švicarskih frankih. V letih pred izbruhom finančne krize je ogromno Slovencev pri bankah najelo posojila, vezana na obrestno mero EURIBOR ali LIBOR s točno določenim pribitkom. Ko sta ti obrestni meri zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v svetu zdrsnili v negativno območje (pod 0,00 odstotka), so številne banke v Evropi, tudi banke v Sloveniji, potrošnikom vsilile dogovor o minimalni obrestni meri, pod katero variabilne obresti ne smejo pasti.

Zanimivo bo videti, kako se bodo na to sodbo odzvala slovenska sodišča. Doslej se namreč na sodno prakso EU niso pretirano ozirala, čeprav je ta tudi za slovenska sodišča zavezujoča. Da ne bo pomote: Slovenija pohlevno sledi direktivam in sodbam, ki prihajajo z vrha EU, a le ko so te v prid kapitalu, ne pa tudi, ko so v prid potrošnikom.

Pri potrošnikih, ki so kredite najeli v švicarskih frankih, je sodišče EU izpostavilo, da je treba presojati v korist šibkejše strani, in poudarilo, da pravni zapis o opozorilu potrošnika na valutno tveganje preprosto ne zadostuje. Kljub temu so se slovenska prvostopenjska sodišča v vseh dosedanjih tožbah, ki so jih vložili kreditojemalci v švicarskih frankih, odločala v prid bank. Na stran bank pa se je postavila tudi vladajoča elita. Če mislite, da je to splošna evropska praksa, se motite. Tako je denimo hrvaška vlada sprejela zakon o konverziji kreditov iz švicarskih frankov v kune, hrvaško ustavno sodišče pa je odločilo, da je treba znova pretehtati zakonitost uporabe valutne klavzule, kakršna je bila uporabljena pri kreditih v švicarskih frankih. V Srbiji je ustavno sodišče razsodilo, da so tovrstni krediti nični. V Španiji je vrhovno sodišče odločilo v prid kreditojemalca, ki je tožil banko. Na Poljskem se je državno tožilstvo sistematično in javno lotilo zbiranja materialnih dokazov, da bi obsodili vse tiste, ki so kredite v švicarskih frankih uvajali na trg ali so bili v to vpleteni. V Nemčiji in v Švici pa je v primeru podobnih kreditov prišlo do dogovora o izplačilu milijonskih odškodnin.