»To ni svoboda izražanja«
Antisemitizem je učni primer zlorabe svobode izražanja: sojenje oz. kaznovanje pa vsem jasen kazalnik, da o svobodi izražanja kot družba razmišljamo odgovorno
Zanikanje holokavsta ali odkriti antisemitizem je v več državah kaznivo dejanje: v ZDA, Franciji in Nemčiji avtorji knjig, raziskovalci in univerzitetni profesorji sedijo v zaporih zaradi javnega zastopanja takšnih idej – v Sloveniji še nismo imeli takšnega primera. Ni močnejšega primera, da pokažemo, kako mora imeti svoboda izražanja jasno opredeljena, a kontekstu prilagodljiva merila, ki jih lahko širimo glede na družbene okoliščine. Prav primer takšnega hudega antisemitizma bi lahko predramil in motiviral slovensko sodno srenjo, da se pogumneje loti problematike prekoračitev svobode izražanja, ki jih danes obravnava, samo če gre za prepričljivo (realno) grožnjo s fizičnim nasiljem ali v okviru zasebnih tožb zaradi razžalitve. Če pomislimo na precedense, lahko takoj izgubimo upanje: v primeru novinarja, ki je predlagal mitraljez za begunce z naše strani meje, je bil odgovor reda in zakona – da avtor nima mitraljeza: ergo, Bernard Brščič nima na voljo plinskih celic ...