Plošča / Omar Souleyman: To Syria, With Love

+ + +

Ko se je Omar Souleyman pred desetletjem pojavil na radarju trendovskih medijev, je navdušil predvsem s surovo neposrednostjo zvoka. S kričečim, prežganim, distorziranim vokalom in nizkokakovostnim šumom kasetnega traku. Sirski pevec pop folka, mešanice domačega dabkeja in različnih sosednjih regijskih (od kurdskih pa do iraških) izrazov, se je svetovnemu občinstvu predstavil s serijo kompilacij svoje muzike, prvo »pravo« ploščo Wenu Wenu pa izdal šele leta 2013, torej kar precej časa po tistem, ko je že postal festivalska zanimivost ali stalnica. Kar je zavajajoče. Namreč, od leta 1994, ko je začel občasno nastopati na porokah, pa do mednarodnega preboja, se je nabralo kar neverjetnih petsto kaset z njegovo glasbo. Posnetkov nastopov v živo, albumov, neuradnih zbirk ... le da je vsa ta glasba ostala zelo lokalna.

Za prve korake onkraj Sirije je poskrbela založba Sublime Frequencies in leta 2011 je že nastopil na britanskem festivalu Glastonbury. Je pa nenavadno, da se je vsaj tako dobro in pogosto kot na klasičnih ali »drugogodbaških« festivalih znašel tudi na elektronskih feštah. Opazili in k sodelovanjem so ga povabili izvajalci, kot sta Björk in Daphni.

Nova plošča To Syria, With Love je vrhunec tega nepričakovanega Souleymanovega pečanja s sodobno elektronsko sceno glasbenih središč, te »elektro profilizacije«, saj za njo stoji ena opaznejših »štanc« plesnega popa, založba Mad Decent, ki jo vodi ameriški glasbeni mogul in ultimativni »hitmaker« Diplo. Prostodušni, specifično sirski plesni pop je pristal v tovarni hitov popolnoma drugačnega, a prav tako plesnega popa. Je pa plošča tudi »osebna oda« od vojne razdejani Souleymanovi domovini. Čeprav se izkušeni pevec do sedaj ni pretirano izpostavljal, predvsem pa komentarjev o vojni v Siriji ni nikoli izkoriščal za svoj piar, je sedaj kar nekaj posnetkov na plošči posvečenih domotožju in žalovanju. Domov se zagotovo še nekaj časa ne bo vrnil.

Souleymanova glasbena preobrazba je nezgrešljiva. Najprej je veljal za »razburljivo, svežo in pristno eksotiko«, v naslednjih nekaj letih je zaradi pečanja s producenti, kot so Four Tet, Modeselektor in Legowelt, njegova glasba postala pravi slogovni konglomerat, sedaj pa je v skladu z vodili založbe, pri kateri je izdal zadnjo ploščo, dobila novo, čvrsto klubsko okostje. To Syria, With Love je projekt ropotajoče produkcije, kakršne bi si želel vsak izvajalec kronično bedno spacanega turbo folka, od surovosti pa so na njem, žal, ostale le še divje, frenetične in gosto stkane linije sintetizatorja. Je projekt obrtniško-klubske paketizacije zvoka, ki tega nikakor ne potrebuje. Ne potrebuje peglanja, pravilnega frekvenčnega razpona in čvrsto vpreženega podna. Glasba, ki bo na prihajajočih festivalih in v klubih odzvanjala preveč pravilno.