Kdo bo ustavil tega človeka

Že leto in pol zelo javno in trasparentno postavljam vprašanje, kdo bo ustavil predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca, pa vendar ga ni junaka, ki bi jasno in glasno odgovoril na to vprašanje, čeprav je odgovor več kot jasen, saj ga lahko razreši le predsednik republike, če mu to z izglasovanim sklepom predlaga Državni zbor.

Naj spomnim, kako smo pred tremi leti spremljali tragikomična dejanja, ki so spremljala imenovanje aktualnega predsednika KPK Borisa Štefaneca, saj sta takoj po njegovem imenovanju odstopila oba njegova namestnika Darko Stare in dr. Jurij Ferme, kar bi moralo biti zelo resno opozorilo predsedniku republike Borutu Pahorju, da je z imenovanjem Borisa Štefaneca za predsednika KPK nekaj hudo narobe, a vendar je predsednik republike istemu in javnosti nepoznanemu odvetniku iz Prekmurja, ki je le en dan pred imenovanjem izstopil iz sedaj že propadle Pozitivne Slovenije, imenoval dva nova namestnika, dr. Igorja Lambergerja, ki je prišel iz policije, in raziskovalno novinarko Almo Maruško Sedlar.

Že od vsega začetka sedanjega mandata KPK, druga namestnica predsednika KPK dr. Alma Maruška Sedlar predsedniku KPK Borisu Štefanecu pomeni toliko kot peto kolo pri vozu, saj ji že od vsega začetka jemlje prepotrebna pooblastila, jo preiskuje ter ji omejuje dostope do baz podatkov in dokumentov, brez katerih kot članica senata KPK ne more strokovno in zakonito sodelovati ter odločati na sejah senata KPK.

V času vladavine Borisa Štefaneca je KPK zapustila polovica zaposlenih, večina odločitev KPK iz postopkovnih razlogov pade na sodiščih, kar pomeni, da ja skrajni čas za zamenjavo Borisa Štefaneca in njegovega prvega namestnika dr. Igorja Lambergerja, ki ni storil prav nič, da bi preprečil sistematično šikaniranje in onemogočanje dela namestnice, kar bi se od nekdanjega visokega uradnika slovenske policije še kako pričakovalo.

Glede na popolno neučinkovitost in zelo nizek ugled KPK v slovenski družbi, je škoda vsakega novega dne obstoja KPK po umevanju in znanju Borisa Štefaneca ter vsakega evra davkoplačevalskega denarja za nek »neodvisen« državni organ, ki ne daje nobene dodane vrednosti pri preprečevanju in posledično pregonu korupcije, saj na ta način najbolj koristi predvsem vsem tistim, ki so jim koruptivna dejanja način poslovanja in delovanja.

Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije bodo morali čimprej glasovati in ustrezno odločiti o usodi predsednika KPK ter svojo odločitev sporočiti predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je pristojen, da z ukazom imenuje ter razreši predsednika KPK in njegova dva namestnika. Korupcijska omrežja postajajo neobvladljiv sistem usklajenih političnih in gospodarskih interesov koristolovskih skupin, ki delujejo tako rekoč nemoteno in brez strahu pred sicer navidezno močnim aparatom pravne države, zato je treba zdaj in takoj pričeti z učinkovitim preprečevanjem korupcije, kar pa je mogoče uresničiti le z novim, visoko strokovnim, osebnostno primernim in vsega zaupanja vrednim predsednikom KPK, ki bo znal vzpostaviti strokovno, zakonito in učinkovito delovanje KPK ter ustrezno sodelovanje z organi pregona, saj so le slednji tisti, ki lahko z dokazi in s strokovno ter pravno utemeljenimi ovadbami oziroma pravnomočnimi obtožnicami storilce pripeljejo pred kazenski senat, jim dokažejo krivdo, sodišče pa jim izreče primerno kazensko sankcijo.