Splavljena republika
Razglašena republika je v resnici iz dneva v dan bolj fantomska, osamljena, prepuščena madridskim diktatom, Evropska unija pa ostaja indiferentna do kršitev človekovih pravic
Obupani pozivi Evropi: Grenko slavje ob razglasitvi neodvisnosti v Barceloni
© Profimedia
Barcelona, petek, 27. oktobra. Razglasitev neodvisnosti »katalonske republike« v parlamentarni dvorani, ob dobri tretjini praznih sedežev, bo verjetno zapisana v anale zgodovine le kot eden od mnogih neuspešnih poskusov katalonske osamosvojitve brez preverjene plebiscitarne podpore. Medtem ko je v Barceloni 71 poslank in poslancev, s predsednikom generalitata Carlesom Puigdemontom na čelu, v dvorani parlamenta še slavnostno in z nekoliko zadržano patetiko pelo »Els segadors«, katalonsko himno, ki obuja spomin na protišpanski upor katalonskih kmetov leta 1640, je v Madridu španski senat, z večinskimi glasovi vladajoče Ljudske stranke (PP), stranke »Državljani« (Ciudadanos) in socialistov (PSOE), potrjeval ukrepanje vlade v skladu s 155. členom španske ustave, ki v Kataloniji omogoča začasno ukinitev avtonomije in uvedbo neposrednega nadzora centralne vlade. Španski premier Mariano Rajoy je takoj za tem odstavil katalonskega predsednika in podpredsednika ter večji del funkcionarjev generalitata. Hkrati je katalonskemu parlamentu odvzel ključne pristojnosti in v pokrajini brez njegove potrditve razpisal predčasne volitve, ki bodo presenetljivo hitro, 21. decembra.