Pravi obraz

Nekaj dni pred predsedniškimi volitvami, ko je kazalo, da Borut Pahor izgublja – pošteno ga je bilo strah –, je tvegal z izjavo, da se bo v drugo pogosteje oglašal, da je slišal kritike in jih bo upošteval. Borut Pahor je s tem mislil resno. Tako je nekaj dni po volilni zmagi milostno sprejel ženo Milka Novića, ki je bil na prvi stopnji obsojen umora, in takoj dejal, da se sicer nikakor ne vtika v sodne postopke, da pa bi ti morali biti hitrejši. Nato je skakal po trampolinu, se srečal z Božičkom, se udeležil svete maše za vse žrtve iz Hude Jame in spregovoril za Objektiv, tedensko prilogo časnika Dnevnik. To je bil njegov prvi povolilni intervju, pogovor torej, pri katerem se mu ni bilo treba skrivati, kjer mu ni bilo treba politično špekulirati, pač pa je povedal, kar zares misli. Podoba, ki jo je razkril, je pokazala, kar smo vseskozi slutili. Slovenija je izvolila predsednika, ki ga človečnost ne zanima, ki je, kot je zapisal Boris Vezjak, namenoma zavzel »antihumano držo«. Ali so ga pri tem vodili politični vzgibi, je vseeno.