Film / Lady Bird

Lady Bird, 2017, Greta Gerwig

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 6, 9. 2. 2018

zelo za

Rastemo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 6, 9. 2. 2018

zelo za

Rastemo.

»Kdor govori o kalifornijskem hedonizmu, ni Božiča nikoli preživljal v Sacramentu,« je pred leti rekla ameriška esejistka Joan Didion, rojena v Sacramentu, glavnem mestu Kalifornije, ki pa je, kot slišimo v filmu Lady Bird, »Srednji zahod Kalifornije«. Pomeni: zakoten, zaspan, omejen in dolgočasen. Christine McPherson (Saoirse Ronan), uporniška, zelo sofisticirana in samozavestna dijakinja zadnjega letnika katoliške gimnazije, kombinacija Molly Ringwald iz Lepotice v rožnatem in Thore Birch iz Lepote po ameriško, je sicer rojena v Sacramentu, a v Sacramentu ne kani obtičati, kaj šele v njem umreti. Razlog več, da se je preimenovala – v Lady Bird. Zdaj, ko njeno ime zveni bolj mistično, ima več možnosti za transformacijo, ki naj bi jo po koncu gimnazije – leta 2003, v času Busheve vojne proti terorju, ki jo vidimo le na TV – odpeljala na vzhodno obalo, v New York ali pa vsaj Connecticut ali New Hampshire, pač tja, »kjer je kultura«.

Pred tem mora dobiti le bitko s tremi velikimi antagonisti: prvič, s svojo odločno, bojevito, vnetljivo materjo (Laurie Metcalf), negovalko, ki v bolnišnici tolče dva turnusa in ki hoče, da Lady Bird postane svoja najboljša verzija (»Kaj če je to že moja najboljša verzija,« odvrne Lady Bird), drugič, z grozo zorenja, ki je – s svojim kombiniranjem sanj o perfektnosti, modnih muh, hormonske tesnobe, malih nepremišljenosti, evolucijskih absolutizmov, skokov smrti in mesijanskega snobizma – itak nekaj nasilnega, in tretjič, z agresivno ekonomsko neenakostjo, ki ji žre prihodnost. Ker je rojena na napačni strani socialne ločnice(nižji srednji razred, oče brezposeln in depresiven ipd.), dela vse, da bi potlačila svoje »slabo« izhodišče (taktično si omisli prestižnejšo prijateljico, bogataškega fanta ipd.), toda ob tem – ne da bi se dotaknila Zinnove Ljudske zgodovine Združenih držav Amerike, saj zadošča že avdioverzija Steinbeckovih Sadov jeze – spozna, da ekonomija ne določa le tvoje kulture, temveč tudi tvojo bit, tvojo psihologijo, tvojo identiteto. Lady Bird je film o materi, ki je obtičala, in hčerki, ki noče obtičati. Film o materi, ki se žrtvuje, in hčerki, ki hoče več. Film o hčerki, ki noče biti le boljša verzija svoje matere, in materi, ki se boji, da je le slabša verzija svoje hčerke.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Afera špageti ali afera Nobel burek?

V SDS želijo pozabiti na afero Black Cube, a jim to ne uspeva najbolje

Janez Janša / »Komunisti želijo uničiti našo civilizacijo«

V intervjuju za poljski spletni portal Višegrad24 je Janez Janša povedal, da verjame v teorije zarote o veliki zamenjavi, ki da preti Evropi in zahodni civilizaciji