Kdo bo razpisal referendum?

Ustavno sodišče je v odločbi o referendumu o drugem tiru – ta je bila podlaga za kasnejšo razveljavitev referenduma na vrhovnem sodišču – odredilo, da ponovno glasovanje, če je referendum razveljavljen, razpiše državna volilna komisija. Gre za izvedbeni in ne na volitvah izvoljeni organ – nosilec politične oblasti, kot je državni zbor, ki ima pravico in pristojnost razpisovanja ljudskih glasovanj. Je sodišče s tem poseglo v ustavno določena razmerja moči med različnimi vejami oblasti?

Da je državna volilna komisija dobila možnost razpisovanja ljudskih glasovanj, se ni zgodilo prvič. To, da namesto pristojnih nosilcev politične oblasti sama razpiše volitve, ji je omogočila sprememba zakona leta 2010. Dobila je pristojnost, da sama razpiše in izpelje volitve romskega svetnika, kadar po zakonu za to pristojna občina tega noče storiti. Zakon so spremenili zaradi občine Grosuplje, kjer imajo (oziroma bi morali imeti) v občinskem svetu romskega svetnika, pa volitev dolga leta sploh niso izvajali. Prvič je namesto občine to storila državna volilna komisija leta 2011.

Tokrat je ustavno sodišče poseglo v zakonodajno materijo in odredilo, da državni zbor ni več pristojen za razpisovanje referenduma, če je bil ta razveljavljen, temveč nalogo prevzame državna volilna komisija. V dveh dneh po prejemu odpravka sodbe, s katero se referendum razveljavlja, mora določiti nov datum glasovanja.

Tako se je ustavno sodišče odločilo na podlagi posebne pristojnosti – določiti način izvršitve odločbe ustavnega sodišča. »To je posebna tehnika, ki jo sodišče uporabi, ko je treba zaradi ugotovljene neustavnosti začasno urediti kako družbeno področje, dokler ga zakonodajalec ne uredi celovito in z demokratično legitimnostjo. Ustavno sodišče ima dokaj proste roke, vendar mora paziti, da pri tem početju ne posega v pristojnosti drugih organov ali pravice posameznikov,« pojasnjuje dr. Saša Zagorc, predstojnik katedre za ustavno pravno na ljubljanski pravni fakulteti.

Pa so tokrat dovolj pazili, da niso posegli v pristojnosti drugih organov? Zagorc ni povsem prepričan: »Lahko bi bilo sporno, da je ustavno sodišče s tem načinom izvršitve odločbe zakonodajalcu onemogočilo določitev datuma glasovanja, kar je primarno v njegovi pristojnosti, pri čemer lahko z zahtevnejšo večino določi tudi drug datum glasovanja celo v enem letu od dneva razpisa. Izgovor, da je treba pohiteti z izvedbo referenduma, ni prepričljiv, presojo tega bi bilo mogoče prepustiti državnemu zboru.«