|  Mladina 18  |  Pisma bralcev

Sladka odvisnost – kontekst in preproste rešitve

Luka Šolmajer, Ljubljana

Spet se vidi, kako primeren izbor tujih člankov izjemno obogati medijsko krajino v Sloveniji. Članek Sladka odvisnost pokaže konflikt med edinim interesom korporacij in najetih lobistov po čim večjem dobičku, ne glede na posledice za družbo, in skrb neke skupnosti za zdravje in svobodo brez zasvojenosti. Manjka le nekaj konteksta in bolj premišljene rešitve. Seveda dodani sladkor ne ’’pade’’ kar sam od sebe v sladkane pijače in v ostalo hrano le zato, da se doda maso in pridobi trajnost izdelkov – sladkor, ki ga v pijače v proizvodnji sipajo s tovornjaki, je tam zato, da pospešuje prodajo. Proizvajalci so to natanko preučili: gre za skoraj neomejeno dodajanje po principu – več sladkorja, večja prodaja ... To je skoraj v podobnem duhu kot kemijsko zlonamerno manipuliranega in na dve decimalki natančno odmerjenega nikotina v cigaretah, ki jih je naredil za trdo drogo.

A družba te zlonamernosti še vedno dopušča in finančno nagrajuje … Ideologija ’’svobode izbire’’ – za že zasvojene. Rešitev teh problemov je v tem, da se naredi proizvajalca dosledno odgovornega za vse posledice, ki jih njihovi izdelki prinašajo; ne gre le za stroške zdravljenja bolezni, povezanih z izdelkom (v primeru sladkih pijač je to sladkorna bolezen, debelost, SŽB …), gre tudi za skrite stroške, npr. invalidnosti, izgubo dela, in zdravih let življenja. Pri cigaretah je ta strošek znan, pri nas okrog 1,8 milijarde Eur, gigantski je tudi pri sladkih pijačah. Ti stroški so nekajkrat višji od samega zdravljenja in vse to gre na račun države. Prave rešitve niso le v povišanju davkov na te izdelke (čeprav je to lahko korak v pravo smer)– rešitev je mnogo enostavnejša: pri sladkih pijačah je potrebno določiti zgornjo mejo dodanega oz. celokupnega sladkorja na L pijače. Količina ne bo več med 90 in 110 g na L, kot je npr. v vsiljivo promovirani ’’olimpijski’’ pijači, ali v slovenski različici z novimi barvami, kakor je na trenutnih policah, ampak bo najvišja sprejemljiva količina verjetno nekje med 30 in 50 g. Pijače se bodo še vedno prodajale, zato ni dvoma, da se bo to prej ali slej zgodilo.

Vsak potrošnik bo tako le dobil izbiro in ’’svobodo’’, da si sam dosladka, le vsa razmerja med njim in proizvajalci bodo nekoliko bolj poštena. Pomislite, bo 10-letnik, s še nerazvitim prednjim režnjem možganov, kjer je sedež odgovornosti, ki gre po malico v najbližjo trgovino s sošolci, kupil še nekaj kg sladkorja, da ga bo domešal v pijačo? Mislim, da bodo to delali le redki … Regulirati je treba izdelke - analogno rešitev tobačne epidemije trenutno uveljavlja FDA v ZDA: količina nikotina v cigaretah bo zmanjšana za 20x in le-te ne bodo več zasvojile; pri tem zdaj ne gre več za isto prevaro kot nekoč z laserskimi luknjicami, ki jih delajo v filtre za nižje izmerjene vrednosti nikotina in katrana … Naj bo torej resnično svoboden potrošnik, ne pa brezvestne korporacije! In kaj o vsem tem pravijo strokovnjaki javnega zdravja pri nas?

Nazadnje so delali na dogovoru, da naj bi se proizvajalci sladkih pijač in drugih izdelkov sami odrekli reklamiranju otrokom ( je razvpiti rdeči Božiček kot reklama namenjen izključno odraslim?) In športniki, so le-ti vzor le odraslim? Pri grotesknem sprenevedanju jim pomagajo mediji; novinarka Dela je pisala o zlobnem inšpektorju TIRS-a, ki kaznuje prodajo cigaret mladoletnim in o ubogih trafikantkah, ki ne smejo prodajati otrokom (kar je nezakonito in vredno obsojanja bolj kot marsikateri zločin)! Sprašujem se, ali še imamo kaj t.i. kolektivne inteligence, znamo kot družba nagraditi tiste, ki delajo za skupno korist, in kaznovati lobiste in politike, ki proti plačilu delajo neposredno škodo družbi? Negativna selekcija je žal prisotna na ključnih področjih – od medijev do vodilnih v zdravstvu. Ob tej priliki bi se rad zahvalil pogosto neupravičeno kritizirani, a neupogljivi ministrici za zdravje ge. Kolar Celarc, da smo pri nas dobili eno boljših zakonodaj na področju tobaka, za kar je prejela prestižno nagrado SZO. Predlagam tudi, da se vse stranke zdaj pred volitvami vpraša predvsem o takšnih, jasno definiranih vprašanjih, saj so zlajnane ideološke teme mnogo manj selektivne in koristne za našo družbo. Saj so pred volitvami vsi za zdravje in čisto okolje, a lobistov v tako rekoč vseh strankah mrgoli in bojim se, da ne nagradimo tistih, ki jim trdno zaloputnejo vrata. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.