Referendum naskakuje rekord

Ponovljeni referendum o zakonu o drugem tiru, ki bo v nedeljo, je komajda zbudil kaj pozornosti javnosti in medijev. To je po svoje razumljivo, saj je glede na komedijo zmešnjav, v katero se je spremenila kampanja organizatorjev – nedavno so si na primer premislili in predlagali novo alternativno traso –, ter ob skoraj ničnem zanimanju političnih strank že vnaprej jasno, da gre za zapravljanje denarja. Mobilizacijska moč ogranizatorjev je majhna, volivci in volivke pa naveličani zdrah v zvezi s projektom, zato je pričakovati, da bo referendum propadel tudi v drugo. Pravzaprav bo zanimivo videti le, ali bo debakel dovolj spektakularen, da se bo ponovljenemu glasovanju uspelo vpisati v zgodovino z rekordno nizko udeležbo.

Prvotnega referenduma se je kljub angažmaju desnice na čelu s SDS in njene nasprotnice vladne koalicije udeležilo premalo volivcev in volivk, da bi njihovi glasovi odločali o čemerkoli. Da bi bil izpolnjen zakonsko določeni kvorum, bi moralo proti vladnemu zakonu glasovati 342 tisoč ljudi; dejansko število glasovnic proti je bilo več kot pol nižje. Udeležba je bila precej skromna, referenduma se je udeležilo dobrih 20 odstotkov registriranih volivcev in volivk.

S tem se je referendum Vilija Kovačiča, Jožeta Duhovnika in strank desnice uvrstil med najslabše obiskane v dosedanji slovenski zgodovini. Od skupaj 22 takšnih izrekanj ljudske volje o najrazličnejših vprašanjih je bila volilna udeležba nižja zgolj pri treh. Leta 2010 se je z referendumom o zakonu o RTV Slovenija opekla vlada Boruta Pahorja, saj je na volišča prišlo zgolj 14,8 odstotka volivcev in volivk. Štiri leta kasneje je še slabši izid dosegla SDS z glasovanjem o odpiranju arhivov, h kateremu ji je uspelo pritegniti 11,74 odstotka volilnih upravičencev. S tem je za las zgrešila lastni, pa tudi vseslovenski neslavni rekord iz leta 2008, ko se je posvetovalnega referenduma o pokrajinah, ki ga je predlagala prva vlada Janeza Janše, udeležilo borih 11 odstotkov volivcev.

Politična desnica se je s prvotnim referendumom o drugem tiru še trudila, sedaj pa je nad prizadevanji za zrušitev zakona bolj ali manj obupala in se je pri ponovljeni kampanji angažirala bistveno manj.