Monsanto je zgodovina

Bayer prevzel podjetje in opustil ime

Staš Zgonik
MLADINA, št. 23, 8. 6. 2018

Protest proti podjetjema Monsanto in Bayer maja v Hamburgu

Protest proti podjetjema Monsanto in Bayer maja v Hamburgu
© Profimedia

Monsanto, ameriška agrobiotehnološka korporacija, je eno najbolj osovraženih podjetij na svetu. Zaradi širokega prodajnega programa gensko spremenjenih semen v povezavi s herbicidom glifosat (RoundUp) in agresivnih poslovnih praks je postal sopomenka za vse, kar je po mnenju okoljskih aktivistov narobe s sodobnim kmetijstvom.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 23, 8. 6. 2018

Protest proti podjetjema Monsanto in Bayer maja v Hamburgu

Protest proti podjetjema Monsanto in Bayer maja v Hamburgu
© Profimedia

Monsanto, ameriška agrobiotehnološka korporacija, je eno najbolj osovraženih podjetij na svetu. Zaradi širokega prodajnega programa gensko spremenjenih semen v povezavi s herbicidom glifosat (RoundUp) in agresivnih poslovnih praks je postal sopomenka za vse, kar je po mnenju okoljskih aktivistov narobe s sodobnim kmetijstvom.

Ime, katerega izvor bi težko bil nedolžnejši – gre za dekliški priimek žene ustanovitelja podjetja – že dolgo ne zbuja več pozitivnih asociacij, kakršne bi si blagovna znamka želela. Zato ni čudno, da je prvi ukrep, za katerega se je odločil novi lastnik – nemški farmacevtsko-kemični gigant Bayer – prav odprava osovraženega imena. »Bayer bo ostalo ime podjetja. Monsanto ne bo več ime podjetja,« so kupci zapisali v sporočilu za javnost. Ostale pa bodo Monsantove blagovne znamke za različne tržne segmente, na primer DeKalb za konvencionalna koruzna semena ali Seminis za semena zelenjadnic.

Bayer bo za prevzem Monsanta plačal okoli 55 milijard evrov. Posel je bil napovedan že pred dvema letoma, a je moral počakati na odobritev varuhov konkurence na trgih, kjer podjetji poslujeta. Evropski blagoslov sta dobili marca, ameriškega, s katerim so odpravili še zadnjo pomembno oviro za združitev, prejšnji teden.

Šlo je vse prej kot zlahka. Kakor se je pohvalil predsednik Bayerjeve uprave Werner Baumann, so morali samo evropskim in ameriškim regulatorjem poslati 40 milijonov strani dokumentacije. Regulatorji so, da bi preprečili zmanjšanje konkurence, od Bayerja zahtevali odprodajo oddelkov, katerih dejavnosti se prekrivajo z Monsantovimi. Tako bo odseke za herbicide in semena prodal nemškemu konkurentu, podjetju BASF. Gre za eno največjih odprodaj v imenu varovanja konkurence v zgodovini.

Kljub temu ima združitev podjetij nemalo kritikov. Že tako ozek krog multinacionalk, ki obvladujejo večino svetovnega kmetijstva, se bo dodatno zožil. Leta 2016 je kitajsko državno podjetje ChemChina prevzelo švicarsko korporacijo Syngenta. Lani sta se združila ameriška giganta Dow Chemicals in DuPont. Če dodamo še združitev Bayerja in Monsanta, po Bloombergovem pisanju tri največje multinacionalke obvladujejo že več kot 60 odstotkov svetovnega trga s semeni in pesticidi.

Predstavniki slovenske podružnice Bayerja so prejšnji mesec za novinarje pripravili dogodek, na katerem so jim predstavili načrtovano združitev. Čeprav Monsanto v Sloveniji nima podružnice, je mogoče prek različnih posrednikov tudi pri nas kupiti njegova konvencionalna semena in herbicid RoundUp. »Z Bayerjevo pripojitvijo Monsanta se okoliščine na slovenskem trgu ne bodo spremenile, saj bosta obe podjetji, združeni v podjetje Bayer, še naprej tržili obstoječi nabor svojih izdelkov,« poudarjajo v slovenski podružnici. »Semen, pridobljenih z genskim inženiringom, ki jih proizvaja Monsanto, v Sloveniji tudi v prihodnje ne bo mogoče kupiti, saj tako slovenska zakonodaja kot zakonodaje večine držav članic EU uporabo GSO prepovedujejo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Varuh človekovih pravic je opozoril, da so izbruhi nasilja odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi