Nazaj v prihodnost

Zakaj bi se morali vrniti h gradnji vrstnih hiš

Skupina arhitektov ( V. Gregorc, R. Klanjšček, A. Vrhovec in J. Hacin), ki so hkrati nastopali kot investitorji, je ustvarila niz sodobno zasnovanih bivalnih ateljejev, ki v tipološko kaotični Rožni dolini iščejo ravnovesje med individualnim in skupnostnim bivanjem.

Skupina arhitektov ( V. Gregorc, R. Klanjšček, A. Vrhovec in J. Hacin), ki so hkrati nastopali kot investitorji, je ustvarila niz sodobno zasnovanih bivalnih ateljejev, ki v tipološko kaotični Rožni dolini iščejo ravnovesje med individualnim in skupnostnim bivanjem.
© Miran Kambič

Eno od temeljnih načel trajnostnega razvoja narekuje smotrno izrabo prostora, saj je ta izrazito omejena naravna dobrina. V urbanizmu to pomeni gradnjo dovolj gosto pozidanih naselij. A čeprav se to sliši kot voda na mlin nepremičninskih developerjev in gradbincev, ki jim večji prostorski izkoristki prinašajo večji zaslužek, se ti zavedajo, da morajo zgrajene stavbe po ustrezni ceni tudi prodati. Slovenija pa je družba, ki je do gostejše zazidave izrazito odklonilna, ker tako rekoč nima velikih mest in s tem urbane tradicije. Kako torej graditi v državi, kjer povprečno naselje ne presega velikosti vasi in kjer tudi v času industrializacije niso nastala večja urbana središča? Naš bivalni ideal ostaja enodružinska hiša z vrtom – čeprav v tem dejansko nismo nobena posebnost, saj je ta bivalna praželja značilna za večino narodov. Zdi se, da smo odgovor nekoč že poznali, pa nam ga je uspelo pozabiti oziroma ga v novih družbenopolitičnih in gospodarskih razmerah ne znamo več udejanjiti. Gre za stavbni tip vrstnih hiš, ki je osnova za gradnjo nizkih, a gostih stanovanjskih naselij.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Nejc Černigoj, Mladina

    Popravek

    V članku o vrstnih hišah z naslovom Nazaj v prihodnost (Mladina 25, priloga Bivanje) sem napačno pripisal avtorstvo urbanističnega načrta naselja Mostec v Ljubljani. Urbanizem tega naselja so zasnovali Janez Vrhunc, Tomaž Mächtig in Urša Vrhunc, ki so s svojo rešitvijo zmagali na Natečaju za urbanistično, krajinsko in arhitekturno zasnovo naselja Mostec ob Koseškem bajerju leta 1995. Več