Novinarji imajo pravico do svobode govora v zasebni komunikaciji

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) se je odzvalo na nedavno sporočilo vodstva RTV Slovenija, ki je obsodilo zapis ene od svojih novinark, kljub temu, da ga je ta objavila na svojem zasebnem profilu na Facebooku

Vodstvo RTV Slovenija je 27. marca 2018 za svoje zaposlene objavilo posebno »Izjavo o odgovornem javnem ravnanju sodelavcev RTV Slovenija«, s katero je posebej opozorilo na poklicna merila in načela novinarske etike, ki v 21. členu zapovedujejo, da »novinarji, uredniki in drugi ustvarjalci radijskih in televizijskih programov s svojim javnim in političnim delovanjem, z dejavnostmi v prostem času, z zasebnimi posli in finančnimi interesi ne smejo zlorabiti položaja v RTV Slovenija, škodovati natančnosti, nepristranskosti in verodostojnosti programov RTV Slovenija, ogrožati ugleda in dobrega imena posameznikov ali celotnega javnega zavoda ter zaupanja poslušalcev in gledalcev v vsebino programov RTV Slovenija.« To so pred kratkim na nacionalki poslali v javnost, ker so se na družabnih omrežjih pojavili zapisi, kjer to osnovno vodilo delovanja vseh zaposlenih na RTV Slovenija naj ne bi bilo upoštevano. Slednje so označili za primer ravnanja, ki ni v čast novinarstvu in zaposlednim na RTV Slovenija.

Šlo je sicer za primer Špele Kožar, ki je obsodila nacistične plakate v Velenju ter jih označila za posledico klime, ki jo pri nas ustvarja določena politična opcije. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi. Glede izjave nepodpisanega vodstva RTV Slovenija se je oglasila tudi novinarka nacionalke Eugenija Carl, ki je na svojega delodajalca naslovila dopis o svobodi izražanja novinarjev v prostem času in na zasebenih profilih na družabnih omrežjih. V njem je zapis vodstva RTV Slovenija med drugim označila za "zelo nevaren poseg v svobodo izražanja in v zasebno življenje novinarjev javne RTV".

"Vodstva medijskih hiš naj hkrati sama spoštujejo enaka pravila o ohranjanju integritete in ugleda, kot jih zahtevajo od svojih novinarjev. Pravil naj ne zlorabljajo za javno obračunavanje z novinarji, še posebej ne na poziv političnih strank ali drugih centrov moči."

Z njo se očitno strinja tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), ki je opozorilo na tanko in občutljivo ločnico med zahtevami medijev po varovanju njihovega ugleda in verodostojnosti ter omejevanjem svobode govora novinarjev. "Ne moremo pristajati na dojemanja novinarjev kot uslužbencev korporacij ali javnih medijev, ki morajo zasebno izražanje mnenj in stališč popolnoma podrediti uredniški ali poslovni liniji podjetij, v katerih so zaposleni. Novinarji so avtonomne osebnosti, ki imajo ob spoštovanju meja dostojnega, integritete in ugleda (tudi delodajalca) pravico izražati svoje mnenje o javnih zadevah. Ker je politična razprava jedro vsake demokratične družbe, mora biti kot taka še posebej varovana," so še zapisali v DNS in dodali, da so novinarji do določene mere javne osebnosti, kar nujno vključuje tudi posameznikovo zavedanje, da objave novinarjev na družbenih omrežjih niso povsem neodvisne in ločene od profesionalnega dela in objav v mediju.

"Novinarjeva profesionalna verodostojnost je tako nedvomno odvisna tudi od teh objav. Velika večina novinarjev razume svojo odgovornost in vlogo. Kodeks novinarjev Slovenije od novinarja zahteva, da se izogiba delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti. Hkrati pa niso sprejemljivi primeri, ko novinarji na družbenih omrežjih nedostojno in neprimerno obračunavajo s svojimi kolegi (ali s komerkoli drugim), saj s tem prispevajo k razširjanju sovraštva, pa tudi nezaupanja v novinarstvo v javnosti," še poudarjajo v DNS.

V društvu izpostavljajo, da ne glede na to, ali bodo mediji zaupali v odgovornost svojih novinarjev brez dodatnih regulacij ali pa se bodo odločili za sprejem pravil komuniciranja na družbenih omrežjih, pravila posegajo v pravico do izražanja novinarjev, zato ocenjujejo, da jih je potrebno sprejemati z veliko mero preudarnosti, nikoli pa brez temeljite razprave znotraj uredništva in sodelovanja vseh članov kolektiva. "Morebitne kršitve pravil naj se obravnavajo znotraj uredništev in ne javno. Vodstva medijskih hiš naj hkrati sama spoštujejo enaka pravila o ohranjanju integritete in ugleda, kot jih zahtevajo od svojih novinarjev. Pravil naj ne zlorabljajo za javno obračunavanje z novinarji, še posebej ne na poziv političnih strank ali drugih centrov moči," še dodajajo.