Staš Zgonik

 |  Mladina 28  |  Družba

Sam svoj nadzornik

Polnoletni dijaki dobivajo več odgovornosti

Informativni dan otrok in staršev na eni zmed ljubljanskih srednjih šol

Informativni dan otrok in staršev na eni zmed ljubljanskih srednjih šol
© Borut Krajnc

V tem tednu je veliko prahu dvignila novica, da bodo zaradi nove evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov v novem šolskem letu starši za ocene polnoletnih dijakov lahko izvedeli le, če jim bodo ti to izrecno dovolili. Prav tako bo od dijakove volje odvisna udeležba starša na roditeljskih sestankih in govorilnih urah, sami si bodo lahko pisali tudi opravičila.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 28  |  Družba

Informativni dan otrok in staršev na eni zmed ljubljanskih srednjih šol

Informativni dan otrok in staršev na eni zmed ljubljanskih srednjih šol
© Borut Krajnc

V tem tednu je veliko prahu dvignila novica, da bodo zaradi nove evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov v novem šolskem letu starši za ocene polnoletnih dijakov lahko izvedeli le, če jim bodo ti to izrecno dovolili. Prav tako bo od dijakove volje odvisna udeležba starša na roditeljskih sestankih in govorilnih urah, sami si bodo lahko pisali tudi opravičila.

Ker so starši po zakonu obvezani vzdrževati šolajočega otroka, so se pojavila številna mnenja, da bo staršem s tem kratena pravica do nadzora. »Nepojmljivo se mi zdi, da imam kot starš dolžnost, hkrati pa nobene pravice,« je denimo za Planet TV dejala Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič. A sociologinji z ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Mirjani Ule se zdi to edino pravilno. »Med starši in otroki vendarle ne vlada tržni odnos daj-dam, češ, jaz te preživljam, zato si lahko vzamem vse pravice. Straši so se odločili za otroke, ne otroci za starše, in otroke so dolžni preživljati.« Osemnajstletnik lahko samostojno vozi avto, sodeluje na volitvah, se poroči – zakaj ne bi zmogel sam skrbeti za svoje šolsko udejstvovanje? »Če starši hočejo dobro svojim otrokom, potem je pomembno, da jim pustijo odrasti in jim dopustijo, da se naučijo prevzemanja odgovornosti,« meni Mirjana Ule.

Tudi po mnenju psihologa dr. Aleksandra Zadela z Inštituta CAR je ta sprememba predvsem priložnost za prevzemanje odgovornosti. »Pozdravljam družbo, kjer ljudje prevzamemo odgovornost za naše odločitve in posledice, ki jih prinašajo.« Se mu pa ta primer zdi tudi dober pokazatelj, v kako prenormiranem svetu živimo. »Običajen odnos med otrokom in staršem, ki naj bi bil določen z etiko, vrednotami, statusom odgovorne osebe v družini, se ureja z evropsko uredbo. Če bi bili odnosi v družini zgledni, tako vprašanje niti približno ne bi prišlo na dnevni red.«

Že do zdaj je veljalo, opozarja direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko, da so polnoletni dijaki staršem lahko preprečili vpogled v ocene, a le če so to željo izrecno izrazili. »V vsej zgodovini se na naši šoli to še ni zgodilo.« Čeprav bodo po novem dijaki staršem morali izrecno dovoliti vpogled, ne pričakuje bistvenih sprememb. Novo rešitev v smislu večjega prevzemanja odgovornosti dijakov pozdravlja, kljub temu pa opozarja na teoretične pasti, ki so posledica nedomišljenosti.

»Predpostavimo, da iz enega razreda nihče od dijakov ne poda soglasja. Potem sploh ne moremo sklicati roditeljskega sestanka, ne moremo izvesti volitev za predstavnika v svetu staršev, posledično pa njihov predstavnik ne more izbirati predstavnika staršev v svetu šole.«

Ne skrbi pa ga, da si bodo polnoletni dijaki lahko sami pisali opravičila. »Razredni učitelj je tisti, ki oceni, ali je opravičilo upravičeno. Tako je bilo tudi do zdaj.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.