Na balonu in brez kompasa
V nekih drugih časih je bilo stanovanje pravica vseh, danes je predvsem investicija za bogate
Nepremičninski trg je najbolj pregret v Ljubljani, kjer visoke cene privabljajo investitorje, ki gradijo predvsem stanovanja višjega cenovnega razreda, nedostopna povprečnemu Slovencu.
Če človek pogleda okoli sebe, dobi občutek, da se je znašel v letu 2007. Nikjer sledov o kakšni krizi ali previdnosti, gospodarska rast je visoka, dobički rekordni. Banke so polne denarja, le da si ga tokrat niso po nizkih obrestih sposodile v tujini, temveč jim ga je še ceneje zagotovila država. Krediti in dobički so zagnali rulete »kazino kapitalizma«, po državi pa vznikajo gradbene jame, ki jih koplje nova generacija nepremičninskih baronov, odločenih, da bodo zaslužili s prodajami nepremičnin. Rabljena stanovanja se kopičijo v rokah zasebnikov, ki so jih pripravljeni preplačati, da jih bodo naprej prodali še dražje ali pa oddali za visoke najemnine. Ob pasivnosti države je trg prevzel pobudo; posledica je pregrevanje nepremičninskega balona, ki razkriva stare pomanjkljivosti slovenske ureditve na tem področju.