Prva noč
Izbira ministrov je najusodnejše dejanje predsednika vlade
Ko Marjan Šarec govori o pomenu »ustvarjanja pozitivne družbene klime«, bi moral vedeti, da to družbeno klimo ustvarjajo tudi ljudje, ki opravljajo funkcijo ministra.
V petek je Marjana Šarca podprlo 55 poslancev, dobil je en glas več, kot je pričakoval. Podpora, ki jo je zbral, je solidna; ko so poslanci leta 2012 Janeza Janšo v drugo potrdili za mandatarja, je dobil manj glasov, zgolj 51. Seveda to ne pomeni, da je bila druga Janševa vlada manj legitimna kot Šarčeva, mandatar postane tisti, ki v parlamentu zbere 46 ali več glasov. Legitimnosti premieru ne dajejo glasovi poslancev, odvisna je od načina vladanja, od politik, ki jih izvaja. Miro Cerar je po veliki volilni zmagi leta 2014 dobil 57 glasov podpore, pa je njegova vlada hitro izgubila podporo med volivci. Podobno je bilo pred desetimi leti, ko je Boruta Pahorja pri kandidaturi za mandatarja podprlo 59 poslancev, dobil je skoraj ustavno večino, a mu je vlada hitro začela razpadati. Niso bile krive samo objektivne okoliščine, kriza, gospodarski zlom, krivi so bili politiki sami, ministri in premier, ki preprosto niso znali vladati. Ni torej nepomembno, kdo vodi ministrske resorje, kakšne so njihove izkušnje, kolikšna je njihova politična moč, politični program, kdo so svetovalci. Ministrska posadka nakazuje, ali bo vlada uspešna ali ne.