Kultura / Partizanski film leta 2018

Partizanski filmi so bili nekoč na območju tedanje Jugoslavije nekaj vsakdanjega, pravzaprav so bili del ideologije in kasneje tudi (pop)kulture, po osamosvojitvi pa so nekako počasi utonili v pozabo. Ostala je zgolj nostalgija po starih klasikah, novih niso snemali, kar je razumljivo – živimo v nekem drugem času, ki ga pestijo druge težave.

Nekateri se s tem ne bi strinjali, saj se ravno danes pojavljajo združenja, ki rehabilitirajo domobrance, ki so v 2. svetovni vojni sodelovali z okupatorjem, in zavračajo NOB. Zveza združenj borcev za vrednote NOB ima zato tudi številne mlajše člane, ki grozot vojne niso doživeli, saj med živimi danes ni več veliko prvoborcev. A spomin in opomin ostajata.

Zato so toliko zanimivejši projekti, kot je film režiserja Dejana Baboska, ki se je stvari lotil brez podpore državnih sredstev in se obrnil neposredno na ljudi. Posameznike, donatorje, pokrovitelje, borce in druge je obvestil, da na platformi za množično financiranje Adrifund zbira sredstva za realizacijo filma. Namen je zbrati deset tisoč evrov, do zdaj je zbral dobro petino tega, darujete pa lahko pet evrov in več.

Zgodba filma govori o dogodkih na Menini planini marca 1945. Takrat se je v hudi zimi na visokogorsko planoto umaknila skupina 500 partizanov, ki jih je obkolila SS-divizija z 12 tisoč vojaki. Po celodnevni bitki se jim je v nemogočih razmerah uspelo prebiti skozi obroč na svobodo. Gre za zgodbo preživelih herojev, prikazana pa bo v igrano-dokumentarnem filmu Preboj, ki ima na spletu že tudi videonapovednik.

Babosek je zgodbo o Menini planini prvič slišal julija letos, ko mu jo je povedal prijatelj Tomaž Mrlak. Takoj ga je fascinirala pripoved o pomanjkljivo oblečenih, slabo oboroženih partizanih, ki so brez hrane in vode v dvometrskem snegu na višini 1500 metrov preživeli pod vodstvom komaj 22-letnega komandanta Franca Severja Frante. »Ta dogodek v malem simbolizira celoten narodnoosvobodilni boj druge svetovne vojne v Sloveniji, je kakor svetopisemski boj Davida proti Goljatu in predstavlja upor malega človeka proti velikemu tiranu,« pripoveduje Babosek, ki se zavzema za to, da je treba ločiti zrno od plev in jasno povedati, »kdo so bili borci za svobodo in kdo je sodeloval z nacistično okupacijsko vojsko in ideologijo, katere edini cilj je bil, prisvojiti si ozemlje in iztrebiti lokalno prebivalstvo«.

Babosek dodaja, da je imel holokavst začrtane faze iztrebljanja – najprej so bili na vrsti Judje, nato Romi in potem še Slovani. »Današnje domobranske pripovedke, da so se borili proti komunistom, so povsem manipulativne, lažnive in žaljive,« pravi Babosek, ki se je projekta lotil neodvisno od državnega Filmskega centra, saj meni, da bi se pri tem vse skupaj lahko zavleklo v leto 2021. »V prvih šestih dneh smo prek crowdfundinga zbrali okoli dva tisoč evrov, kar je 20 odstotkov zastavljenih sredstev, ostali pa so nam še približno trije tedni, da pridemo do cilja deset tisoč evrov, tako da pot ne bo lahka,« pravi. Prepričan je, da bodo film Preboj gledalci tudi danes, leta 2018, dobro sprejeli.