Darja Kocbek

17. 12. 2018  |  Svet

Še vedno bodo tiskali poceni evre za premožne

Če bi 2600 milijard evrov dali na banko z enoodstotno obrestno mero, bi po 12 mesecih za obresti dobili 30 milijard evrov

© pxhere

Evropska centralna banka (ECB) je odločila, da bo z letom 2019 ukinila program za odkup obveznic, prek katerega je od marca 2015 dala na trg za 2600 milijard sveže natisnjenih evrov, so sporočili v četrtek po zadnji seji sveta guvernerjev v letošnjem letu. Koliko denarja je 2600 milijard dejansko, si ni lahko predstavljati, na spletni strani Deutsche Welle piše Hardy Graupner. Ta predstava najbrž ni nič lažja ob vedenju, da bi z njim lahko pokrili stroške 12 tisoč ločitev zvezdniških zakonskih parov v ZDA ali bi dobili 30 milijard evrov obresti, če bi ga dali v banko z enoodstotno obrestno mero. Zaslužki špekulantov in premožnih, ki so od tega poceni denarja imeli največ koristi, so seveda bili neprimerno višji.

V vsakem primeru je 2600 milijard evrov ogromna vsota denarja, ki jo je ECB porabila za odkup obveznic, s katerimi se zadolžujejo države in podjetja. Namen programa, ki so ga poimenovali kvantitativno sproščanje, je bil prek finančnih institucij zagotoviti denar za podjetja v realnem gospodarstvu, da bi lažje prebrodila posledice finančne krize iz leta 2008 in preprečiti novo Grčijo med preostalimi kriznimi državami z evrom, zlasti Italije in Španije.

Za tržne analitike je glavno vprašanje, zakaj se je ECB odločila ukiniti program kupovanja obveznic, ko gospodarske napovedi niso najboljše? Nemčija je recimo v tretjem četrtletju letos, prvič potem, ko je ECB začela izvajati program odkupa obveznic, zabeležila padec gospodarske rasti. Tudi rast v območju evra se je v obdobju od julija do septembra močno upočasnila, saj je dosegla le 0,2 odstotka. Nasploh se območje z evrom v zadnjem času sooča z več grožnjami za gospodarsko rast.

Za tržne analitike je glavno vprašanje, zakaj se je ECB odločila ukiniti program kupovanja obveznic, ko gospodarske napovedi niso najboljše?

Odgovor je preprost: ECB si ni povsem zaprla vrat. Njena odločitev ne pomeni, da bo že januarja 2019 prenehala odkupovati obveznice in tako dajati na trg poceni denar. Po podatkih dnevnika Financial Times bo z denarjem od poplačila zapadlih obveznic, ki jih je kupila, še vedno vsak mesec odkupila za 20 milijard evrov novih obveznic ter tako »skrbela za stabilizacijo finančnih trgov in nizke obrestne mere za zadolževanje držav in podjetij«.

Program odkupa obveznic je marca 2015 začela z mesečnimi odkupi v višini največ 60 milijard evrov, marca 2016 je zgornjo mejo zvišala na 80 milijard evrov, aprila 2017 jo je spustila na 60 milijard evrov, z letošnjim letom pa je najprej upadla na 30 milijard evrov, oktobra pa na 15 milijard evrov, navaja STA. Predsednik ECB Mario Draghi je dejal, da je program odkupa obveznic zdaj eden od standardnih orodij, ki ga ECB lahko uporabi kadarkoli.

Tudi po oceni Frankfurter Allgemeine Zeitunga o koncu odkupa obveznic z letom 2019 ni mogoče govoriti.  Novinar Holger Steltzner je še izračunal, da gre kar 40 odstotkov bruto domačega proizvoda držav z evrom prek odkupov obveznic ustvarjenega prek ECB. Gospodarstvo območja z evrom je tako odvisnik od tiskarne ECB. In znano je, kako je, če odvisnik čez noč ostane brez droge.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.