Kako »pridni« so bili slovenski poslanci v evropskem parlamentu?

Na spletni strani MEPranking, kjer lahko državljani EU že nekaj let preverjajo, kako »pridni« so njihovi poslanci v evropskem parlamentu, so nedavno uvedli nov algoritem merjenja »aktivnosti« poslancev. Po novem ta pri »oceni« – poleg ugotavljanja števila njihovih nastopov v EP in prisotnosti na plenarnih sejah – upošteva tudi število in celo zahtevnost zakonodajnih in nezakonodajnih poročil, ki jih pripravijo, in število njihovih zapisov na družabnih omrežjih, najnovejša različica spletnega orodja pa v »oceno« vključi še funkcijo oziroma vlogo, ki jo imajo v odborih in drugih organih EP.

Zaradi te spremembe, ki kvalitativno vrednoti tudi funkcijo poslancev v EP, se je lestvica najdejavnejših v 650-članskem evropskem parlamentu temeljito spremenila. Na njenem vrhu zdaj kraljuje predsednik parlamenta Antonio Tajani, sledi mu predsednik politične skupine Evropska ljudska stranka (EPP) Manfred Weber, na petem mestu je denimo predsednik ALDE Guy Verhofstadt.

Tudi razvrstitev slovenskih poslancev v EP se je z novim ponderiranjem spremenila. Po tej statistiki je med njimi najdejavnejša Tanja Fajon, vendar je članica več odborov v EP in podpredsednica politične skupine S & D med vsemi poslanci EP šele na 109. mestu. Sledita ji Igor Šoltes (Zeleni) na 292. in Ivo Vajgl (DeSUS/ALDE) na 383. mestu, preostali slovenski poslanci so razvrščeni na drugi polovici lestvice najdejavnejših: Patricija Šulin (SDS/EPP) je na 392., Milan Zver (SDS/ EPP) na 448., Romana Tomc na 446., Franc Bogovič (SLS/EPP) na 543. mestu, najmanj dejaven je Alojz Peterle (NSi/EPP), ki ga MEPranking uvršča na 601. mesto.

Šoltes, ki je – če ne upoštevamo kazalnika »vloga« – med najbolj »pridnimi« slovenskimi poslanci, pripisuje spremembo metodologije ocenjevanja poslancev »političnemu jezičku na tehtnici«. Po njegovem mnenju že seznam najvišje uvrščenih imen izpričuje, »od kod nenadna sprememba tega orodja za merjenje učinkovitosti dela evropskih poslancev«, je dejal v pogovoru s TV Slovenija. Tanja Fajon je za isti medij dejala, da takšno merjenje aktivnosti zagotovo nekaj pove o splošni dejavnosti poslanca, ni pa seveda edino merilo. »Poslansko delo je zelo raznoliko in včasih je tisto nevidno oziroma nemerljivo delo še pomembnejše od vidnega.«

Ne preseneča, da je kar nekaj evropskih poslancev vznejevoljila uvedba novega algoritma, s katerim MEPranking spremlja tudi »nemerljivo delo«. Zagotovo vse tiste poslance, ki si – kot je zapisala Fajonova – »zvišujejo ocene z rednim podpisovanjem vprašanj drugih (tak primer so bili nekateri hrvaški kolegi)«; ali pa kako drugače. Vznejevoljila je tudi stranko SDS, saj je po njenem MEPranking s spremenjenim ponderiranjem »vstopil v polje subjektivnega ocenjevanja, kjer dejanska statistika aktivnosti poslancev ne šteje prav veliko, včasih pa ne šteje prav nič«.

Tudi zato so konec marca v DZ vložili zahtevo po sklicu nujne seje odbora DZ za zadeve Evropske unije (OEU), na kateri bi obravnavali poročilo o dejavnostih slovenskih poslank in poslancev v EP. To bi bila vsekakor izvrstna priložnost za temeljit pogovor o njihovem delu, saj so se vsi, razen Fajonove in Šoltesa, uvrstili med manj dejavne v EP.