Primitivizem in politika

Neznanci so pred dnevi v Ljubljani oskrunili več spomenikov, med njimi tudi vrhunske stvaritve znanih slovenskih kiparjev, kot so spomenik revoluciji kiparja Draga Tršarja pred parlamentom, spomenik partizanu in predsedniku prve slovenske vlade Borisu Kidriču kiparja Zdenka Kalina, spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju pri Gimnaziji Vič, spomenik talcem kiparja Ivana Štreklja ob Večni poti in spomenik Toniju Mrlaku, sestreljenemu med osamosvojitveno vojno nad Rožno dolino.

Gre za najobsežnejši vandalski pohod do zdaj. Vandali so spomenike porisali z oranžnim pršilom in dodajali nestrpne napise, kot so »svinje«, »prasci«, »ustavite Kučana« in »zločinci diktatorski«. Ali gre za primitivizem vandalov ali jasno izražanje političnih stališč v času, ko skrajno desne politične stranke potvarjajo zgodovino in blatijo narodnoosvobodilni boj ter poveličujejo domobranstvo, bodo raziskovali pristojni organi, vsekakor pa bi težko verjeli, da gre za naključje.

Oskrunitev spomenikov je obsodil nekdanji predsednik državnega zbora in novoizvoljeni evroposlanec Milan Brglez; na Facebooku je zapisal, da »vsebina grafitov kaže, da ne gre samo za vandalizem, ampak za spodbujanje nestrpnosti in sovraštva«. Na povzročeno škodo se je odzval predsednik republike Borut Pahor in na Twitterju zapisal, da skrunjenje spomenikov ne pomeni svobode političnega izražanja, pač pa ogrožanje te. Vandalski pohod nad spomenike so ostro obsodile tudi politične stranke. V Levici so recimo zapisali, da je »povojna Jugoslavija naredila izjemne korake na mnogih področjih, ki so nam lahko še danes v navdih: od delavske demokracije, emancipacije žensk do mednarodne politike in prizadevanj proti blokovski delitvi sveta. Ne pozabimo, da je socialistična država vstala iz ruševin druge svetovne vojne, na plečih hrabrih borcev in bork za narodno osvoboditev in socialno revolucijo, brez katerih žrtev bi bil razplet vojne krepko drugačen. Kljub notranjim nasprotjem in nerešenim težavam pretekle države je njen zgodovinski prispevek za današnje življenje neizbrisen. Še vedno uživamo delavske, stanovanjske, socialne pravice, prav tako so takrat bili vzpostavljeni temelji današnjega javnega zdravstva in šolstva. Oskrunjeni spomeniki predstavljajo prav te dosežke.«

Da gre za več kot očitno organizirano skrunitev spomenikov v Ljubljani, ki so trajne priče naše skupne zgodovine, so prepričani tudi v SD. »Sprašujemo se, v kakšni stiski so ljudje, ki načrtno oskrunijo spomenik človeka (Tonija Mrlaka, op. p.), ki je bil sestreljen med prevozom kruha in se je kot vojak JNA dogovarjal za prestop v vrste Teritorialne obrambe.«

Revanšistična politika ima težave s sprejemanjem skupne zgodovine, to se je pred leti pokazalo že s preimenovanjem ulic, šol in drugih ustanov, ki so nosile partizanska imena, poleg tega smo bili priča tudi pozivom podiranja spomenikov partizanom, ob Kidriča pred Cankarjevim domom se denimo večkrat javno obregnejo člani SDS.

Heni Erceg je pred nekaj leti v kolumni v Mladini zapisala, da je Hrvaška podrla kar 2699 takšnih spomenikov, med njimi so bili številni delo znanih kiparjev, to pa je označila za kulturocid. Na njihova mesta je država postavila križe, kipe Franja Tuđmana in podobno. Si res želimo iti po tej poti?