Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Pamflet

Eksodus v Ljubljano

Med požigi, gradnjo državnih stanovanj in političnimi spini

V Lenartu v Slovenskih Goricah je konec tedna izbruhnil večji požar, ki ga je uspela pogasiti šele množica gasilcev. Po prvih ogledih so ugotovili, da je šlo za samovžig, in medijska poročanja so kajpak že dan po požaru izginila z dimom. O naključjih pač ni kaj razpletati, tako kot ne bomo preiskovali, od kod strela, ki je zadela in požgala vaški kozolec. Toda Lenart je poseben kraj: v njem je letos že petič izbruhnil orjaški požar in vsakič je bil požigalec isti – samovžig. Se je odzval minister za okolje Simon Zajc, da bi dal preiskati, od kod ta svetovna posebnost? Nak, v tem ni zapazil nič posebnega. A bi lahko, župan in krajani stalno protestirajo, kot domačini so pač opazili, da vedno zagori v sortirnicah in zbiralnicah odpadkov. Sporočilo je enostavno jasno: v manj kot desetih mesecih so se kupi smeti vžigali na dva meseca. Torej – smetišča, ki nastopajo pod evfemizmi: sortirnice, zbiralnice in predelovalnice, so permanentna požarna grožnja!!!

To je videti celo z Lune, le vladne in inšpekcijske službe v Ljubljani se obnašajo, kot da gre za vsakdanje prometne nesreče. Oblasti, Ljubljančanov in pravzaprav vse Slovenije se agonija meščanov Lenarta sploh ne tiče. Kaj pomeni za okolje pet gromozanskih požarov vsemogoče plastike in drugih odpadnih snovi? ARSO, agencija republike za okolje, ki jo vodi političarka SMC Lilijana Kozlovič, molči. Pravkar poteka izbor novega šefa ARSA, za ta položaj se je prijavil tudi dolgoletni okoljevarstvenik mikrobiolog Gorazd Pretnar, naravnost idealna priložnost, da na vrh te institucije pride ekolog in borec proti uničevanju okolja.

Toda večja verjetnost je, da bodo v naslednjih dveh mesecih v Lenartu spet po naključju zagorele smeti. Župana in domačinov vladne službe ne jemljejo resno. Torej - edina rešitev je samoobramba, civilna nepokorščina v obliki popolne blokade dovažanja odpadkov v kraj.

Povsem drugače ravna državni aparat v zadevah glavnega mesta. Pred dnevi je republiški stanovanjski sklad začel z gradnjo 500 najemniških stanovanj. V deželi tržne ekonomije se je vlada odločila, da bo poleg številnih gradbenih investitorjev tudi sama začela množično graditi stanovanja. Bomo jutri dobili državne klavnice in pekarne, če bodo mediji vztrajno pisali, da so cene mesa in kruha previsoke?

A bolj kot anomalija državnih intervencij v gospodarstvo bije v nebo izbira kraja gradenj. Zakaj so že v Ljubljani tako visoke stanovanjske najemnine? Župan se baha s tekmo za dva milijona turistov, v mestu je polno podjetij, ki zaposlujejo mnoštvo delavcev iz manj razvitih držav, sto tisoč ljudi iz periferije prihaja za delom in stanovanjem v prestolnico. Centralizacija je povzročila množično priseljevanje, katerega učinek so astronomske najemnine. In kaj storijo Šarec in tovariši? Iz budžeta vseh državljanov namenjajo orjaška sredstva za novogradnje v Ljubljani. Dvojna perfidnost: najprej z zapiranjem pošt in bančnih poslovalnic napravijo male kraje deprivilegirane, potem pa iz državnega proračuna teh istih ljudi postavljajo hiperveliko prestolnico.

Tokrat so se končno premaknili v Mariboru, kjer so ustanovili skupino za dejavni proces decentralizacije in tako zbirajo podpise pod peticijo za prvi korak – prestavitev državnega sveta iz Ljubljane v Maribor. To, kar bi pričakovali od vlade, zdaj terjajo državljani, razselitev državnih institucij iz Ljubljane po Sloveniji. Kar je navsezadnje tudi gospodarsko modrejše: gradnja stanovanj zunaj Ljubljane je občutno cenejša, torej: zakaj ne bi državni proračun posredoval v prid enakomernejšemu razvoju, kjer bi vladala nova logika – odidi iz Ljubljane v manjši kraj, kjer dobiš bistveno cenejši in udobnejši dom???

Tako pa imamo novo politiko, ki stremi k temu, kako pol Slovenije preseliti v Ljubljano, manjši del pa v Maribor. Kratkoročni plan stanovanjskega sklada je 800 novih stanovanj: 600 v Ljubljani, 200 v Mariboru, drugod pa nič!??????????

Časnik Delo v tednu, ko je tožilstvo objavilo obtožnice proti ljubljanskemu županu, o tem dogodku ni poročalo. Tokrat je njegov manko dvakratno popravilo: dobili smo njegovo fotografijo ob gradnji Ikee, v zadnjih dneh pa tako rekoč umetniški foto s polaganja temeljnega zidaka pri gradnji državnih stanovanj, kjer se silhueta Zorana Jankovića dobesedno lomi od smeha, ki ga deli z ministrom Zajcem. In tako njegovi bralci ne dobijo županovih slik ob vesteh, da ni plačal davkov in da je mestni proračun oškodoval za milijon, pač pa ob gradbenih projektih, kjer veselo rezgeta. Ni čudno, da zahvaljujoč takemu poročanju velja za priljubljenega glavarja.

Janez Janša je bil minuli teden spet princ teme, ker je na seji KNOVSA grozil, da ko pridejo na oblast, bodo padale glave. A tokrat so dominirala dejstva z objavo dela magnetograma tajne seje, kjer te grožnje ni!!! Mož je uporabil le metaforo, da če bo premier ravnal tako kot sedaj, ga bo, kot kaže, to stalo glave. Črno na belem so besede poslanke LMŠ Jerce Kovše prerasle v laž. Toda, realnost ne obstaja sama po sebi. Premier Šarec je članico svoje stranke branil, da je še mlada, da nima tridesetletne kilometrine kot nekateri drugi. In krivec špetira je postal stari politični maček – Janša. Še bolj pregnano pa je udaril poslanski vodja LMŠ Brane Golubović, ki je bentil, zakaj se objavlja vsebino iz zaprtih sej parlamentarne komisije. Se pravi, da je problem objava magnetograma, medtem ko je zamaskiral izvor. Ali ni gospa Kovše prva v javnost prinesla besedovanje s tajne seje? In to neresnično.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.