Prisilno delo

Nemško ustavno sodišče je ta teden sprejelo sklep, ki je zanimiv tudi z vidika sedanje reforme socialnih prispevkov v Sloveniji. V Nemčiji lahko socialne službe pod določenimi pogoji prejemnike socialnih pomoči »kaznujejo«. Če denimo brezposelni zavrnejo ponujeno zaposlitev, ne sodelujejo na usposabljanju, ne pridejo na pogovor za službo ali ne morejo dokazati, da so zaposlitev iskali, jim lahko država socialno pomoč zniža za do 30 odstotkov za tri mesece ali celo za 60 odstotkov, če recimo svetovalec na zavodu za zaposlovanje presodi, da prejemnik ne sodeluje z zavodom. Pogostim prekrškarjem lahko socialni delavci za tri mesece celo odvzamejo celotno nadomestilo.

To socialno pomoč v Nemčiji prejema okoli 5,6 milijona ljudi, za samske iskalce zaposlitve brez otrok pa zdaj znaša 424 evrov. Zaradi nespoštovanja obveznosti so v Nemčiji lani kaznovali 441 tisoč iskalcev zaposlitve, več kot tri četrtine od teh recimo zato, ker so zamudili na pogovor s socialnim delavcem.

Podobne, še celo strožje »kazni« sicer veljajo tudi v Sloveniji. Če se denimo iskalec zaposlitve ne potrudi za zaposlitev, odkloni zaposlitev, ki je po mnenju zavoda za zaposlovanje zanj primerna, odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, ga zavod za zaposlovanje izbriše iz evidence brezposelnih. Takšna oseba potem ni upravičena niti do nadomestila za brezposelnost in zaradi krivdnega razloga niti do socialne pomoči.

Ko so poslanci konec oktobra v parlamentu obravnavali spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih zaradi odpravljanja dodatka za delovno aktivnost, pa se je z dopolnilom poslanske skupine SDS slovenski nabor kazni še povečal. Stranke – tudi nekatere koalicijske – so sprejele dopolnilo SDS, v skladu s katerim se bo socialna pomoč prejemnikom prepolovila, če zavrnejo vključitev v program javnih del.

Ta rešitev je zelo podobna madžarski ureditvi. Na Madžarskem so upravičenci do socialnih pomoči prisiljeni delati v programih javnih del. Če ne želijo delati, se jim pomoč zamrzne za leto dni, če pa se v programih izkažejo za slabe delavce, se jim pomoč zamrzne za tri leta. Kritiki opozarjajo, da so na Madžarskem tako ustvarili armado izkoriščanih delavcev in zmanjšali delavske pravice, od česar prebivalstvo ni imelo nobene koristi.

Na Madžarskem in morda kmalu že tudi v Sloveniji – spremembe zakona so ta teden zaradi veta v državnem svetu odložene – je torej takšno prisilno delo mogoče, v Nemčiji pa ne, ker ga je sodišče razglasilo za neustavno. Zvezno ustavno sodišče je razsodilo, da so odtegljaji do 30 odstotkov še dovoljeni, če ne povzročijo »hude stiske« in če se trajanje lahko skrajša, če prejemnik nadomestila začne sodelovati, kaznovanje prejemnikov socialnih pomoči z znižanji za več kot 60 odstotkov pa ni v skladu z ustavo, je presodilo.

Nemški ustavni sodniki so s tem dali prav tudi številnim dobrodelnim organizacijam, ki so opozarjale, da je s tako ureditvijo kaznovanja kršena pravica prejemnikov do dostojnega življenja.