Intervju / Dr. Janja Hojnik, poznavalka evropskega prava: »EU ima dvojne standarde, ko gre za Vzhod in Zahod«

Mnogi radi primerjajo Evropsko unijo z Jugoslavijo, Bruselj pa ima v tej analogiji enak položaj kot osovraženi Beograd, brezno brez dna, v katero naj bi se stekal naš težko prisluženi denar, v zameno pa dobivamo samo direktive in navodila evrokratov. Kot razlaga dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za pravo EU z mariborske Pravne fakultete in prorektorica Univerze v Mariboru, pa je EU v praksi skoraj povsem odvisna od dobre volje svojih članic; te nanjo prenašajo nekatere dele svoje moči, obenem pa vsaka izmed njih še vedno sledi predvsem svojim nacionalnim interesom. Kot kažejo italijanske dokapitalizacije bank in hrvaško zavračanje arbitražne razsodbe, so številne države pri tem odločnejše in tudi uspešnejše od Slovenije.

Naši politiki so že odpirali šampanjce, Slovenija pa je v sporu s Hrvaško vsaj za zdaj ostala s težko priborjeno arbitražno razsodbo, ki je ne more implementirati. Kako je to mogoče, kako se lahko neka tako civilizirana evropska država, kot je Hrvaška, kratko malo požvižga na mednarodno pravo?

To je drugače kakor v postopkih med fizičnimi osebami; če bi jaz tožila vas in bi vam sodišče nekaj naložilo, bi to dosegla – zlepa ali zgrda, ne glede na to, ali vi sodišče priznavate ali ne. Če ne bi sodelovali, bi vam na primer blokirali transakcijski račun ali rubili premoženje. Ko gre za spore med državami po mednarodnem pravu, pa so zadeve bistveno bolj zapletene. Države so suverene in same sprejemajo odločitve zase, na sodišče jih lahko postaviš samo, če v to privolijo. V EU je malce drugače, njene članice so z vključitvijo privolile, da so lahko tudi tožene v zvezi z vprašanji, ki zadevajo zadeve EU. Arbitraža je instrument mednarodnega prava, in čeprav je razsodba pravno veljavna, jo po mednarodnem pravu težko izvršimo, zato Slovenija zdaj poskuša to doseči z evropskim pravom. Zato smo se obrnili na Sodišče EU. Je pa seveda mogoče, da bo slednje razumelo, kot da želi Slovenija prek njega po ovinku priti do uveljavitve arbitraže in pri tem ne bo želelo sodelovati. Generalni pravobranilec mu je dejansko to tudi predlagal.