Moj najboljši profil

zadržan +

Vrtoglavica.

Claire (Juliette Binoche) je petdesetletna profesorica, ki svoji psihoterapevtki (Nicole Garcia) razkrije, da so jo moški odpisali. Najprej jo je zapustil mož – ker si je omislil mlajšo, precej mlajšo. Potem jo je zapustil še Ludo (Guillaume Gouix), mlajši, precej mlajši ljubimec – ker bi ji lahko bil sin. Konec seksa! Vsaj tako misli. Občutek ima, da je odklopljena od sveta, da je izgubila povezavo – ja, da je diskonektana. Čas je, da se poveže. Na srečo namreč obstaja nekaj, kar je boljše od maščevanja in seksa – facebook. Na socialnih omrežjih si lahko kdorkoli – in tudi zapelješ lahko kogarkoli. In Claire, strašno osamljena in potrta, si omisli novo, digitalno, virtualno identiteto, ali natančneje: na facebooku ustvari lažni profil ter se začne predstavljati kot manekensko krasna 24-letna Clara. Jasno, zapeljati skuša svojega nekdanjega ljubimca, ki ne pade v past, v katero pa – na štrbunk! – pade Alex (François Civil), njegov sostanovalec in prijatelj.

Moškega torej zapelje z moškim orožjem (catfishing – spletno pretvarjanje, da si nekdo drug – je moški trik), da bi pa bilo vse skupaj še malce bolj zapleteno (ali pa perverzno, recimo v slogu de Laclosovih Nevarnih razmerij), svoj “najboljši profil” zapakira kar s fotografijami svoje nečakinje (Marie-Ange Casta). “Riba” prime, spletna romanca cveti, celo “pride” jima ( jasno, telefonsko), toda Claire, ki mora paziti na vsako besedo, še najbolj spominja na Doriana Graya: online jo pomlajuje, offline pa stara. “Nisem se več pretvarjala, da sem stara 24 let – res sem bila stara 24 let. Vse bolj sem se počutila kot Clara in vse manj kot Claire,” dahne Claire, “nevidna ženska”, ki misli, da ji je manipulacija uspela, a ugotovi, da ljubezni – in fantazem in iluzij in artificielnosti, ki jo vzdržujejo in sploh omogočajo – ne moreš obvladovati. Film ne zamudi nobenega klišeja (anonimnost interneta, adiktivnost novih tehnologij, iluzornost virtualnih odnosov, lažno življenje skozi drugega, izginjanje “pristnosti” ipd.), zato je bolj ko ne videti tako, kot da je bil posnet pred desetimi leti, ko so bili vsi ti klišeji še nekaj novega. Claire sicer pravi, da jo ta digitalna romanca “dela živo”, toda film te napetosti, ki jo prinese spust v anonimni seksualni digitalni odnos, ne zna pričarati. (Kinodvor)