Staš Zgonik

11. 3. 2020  |  Družba

PROSIMO, PREBERITE IN DELITE! Dolžni smo prispevati svoj delež k ohranjanju delujočega zdravstvenega sistema

Objavljamo razširjena priporočila za preventivno zaščitno ravnanje, ki lahko pomaga pri upočasnitvi širjenja novega koronavirusa

oii

Priporočeno je predvsem pogostejše umivanje rok
© J Kerner / Pixabay

Prioriteta ukrepanja proti epidemiji novega koronavirusa je, kot družno poudarjajo strokovnjaki, upočasnitev njegovega širjenja. Prehitro naraščanje novih primerov bi epidemiologom onemogočilo učinkovito in pravočasno iskanje ljudi, s katerimi so bili v stiku, kar bi otežilo nadzorovanje širjenja bolezni, prav tako pa bi preveč primerov v kratkem času preobremenilo zdravstveni sistem. Če v bolnišnicah zmanjka primernih prostorov in aparatur za predihavanje najbolj prizadetih bolnikov, bo smrtnost zaradi slabše oskrbe narasla, prav tako utegne zaradi preobremenjenosti sistema narasti smrtnost bolnikov z drugimi obolenji. Pomembna razlika v primerjavi z epidemije gripe je v tem, da so zdravniki in medicinsko osebje, vsaj tisti, ki se najpogosteje srečujejo z okuženimi, praviloma cepljeni ali vsaj "prekuženi". Pri novem koronavirusu pa so prav tako dojemljivi za okužbo kot splošna populacija. To pomeni, da utegne biti bolnikov vsak dan več, zdravnikov in medicinskih sestaer, ki bi zanje lahko skrbeli, pa vsak dan manj. Vse to ni hipotetičen scenarij, pravkar se odvija v Lombardiji

Zato je nujno, da ukrepamo, še preden postane tako hudo. "Zgodnja intervencija zdravstvenemu sistemu prihrani močan udarec," je na Twitterju zapisal ameriški epidemiolog dr. Mark Lipsich z Univerze Harvard. "Ker naši ukrepi ne bodo tako strogi kot na Kitajskem, je hitrost še toliko bolj pomembna." Ko virus enkrat uide izpod nadzora, tudi z najstrožjimi ukrepi ni mogoče hitro izboljšati stanja, opozarja.

"Zgodnja intervencija zdravstvenemu sistemu prihrani močan udarec."

Dr. Mark Lipsich, Univerza Harvard

V Sloveniji trenutno velja prepoved javnih dogodkov za več kot 100 ljudi, sicer pa življenje poteka relativno nemoteno, češ da za strožje ukrepe še ni potrebe. Veliko pa je že danes odvisno od samoiniciativnega ravnanja ljudi.

Avstralski strokovnjak za javno zdravje dr. Craig Dalton z Univerze Newcastle je skupaj z dvema kolegoma objavil članek o preprostih samozaščitnih ukrepih, ki pa segajo dlje od zgolj ustrezne higiene kašlja in rok. Kot navajajo, so "preventivni, nizkocenovni ukrepi za okrepitev higiene in zmanjšanje stikov z drugimi ljudmi smiselni v luči skorajšnjega širjenja v skupnosti". 

Na samo, da se s tem zmanjša možnost okužbe, zmanjša se tudi povprečna količina virusa, ki ji je posameznik lahko izpostavljen. Manjši 'viralni' odmerek pa glede na izkušnje z drugimi virusi praviloma pomeni manjšo verjetnost okužbe in, v primeru okužbe, blažji potek bolezni.

Kot primer dobre prakse je priporočila Daltona in kolegov na novinarski konferenci izpostavil dr. Anthony Fauci, vodja ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni. Priporočila, ki so razdeljena v štiri kategorije, objavljamo spodaj.

NA DELOVNEM MESTU:

  • Brez rokovanja
  • Poudarjanje pravilne higiene kašlja (kdor kaže simptome, naj ostane doma)
  • Videokonference namesto sestankov
  • Odložitev večjih sestankov
  • Obvezno umivanje ali razkuževanje rok ob prihodu na delovno mesto
  • Redni opomniki za čiščenje rok po elektronski pošti
  • Prehranjevanje za delovno mizo, ne v lokalu
  • Razglasitev tekmovanja v nedotikanju obraza
  • Nujni sestanki naj, če je mogoče, potekajo na odprtem
  • Zaposleni z obolelimi člani gospodinjstva naj ostanejo doma
  • Redno razkuževanje površin, ki se jih pogosto dotikate
  • Spodbujajte delo od doma, če je mogoče, določite več izmen za prihod na delo
  • Odprite okna ali ojačajte zračenje prostorov
  • Omejite deljenje hrane
  • Odpovejte nenujna službena potovanja
  • Okrepite nadzor nad zdravjem in higieno zaposlenih, ki skrbijo za prehrano
  • Če zaznate povečano število ljudi v enem prostoru, poskušajte s prilagoditvami take dogodke v prihodnje preprečiti

V ŠOLI:

  • Nadzorovana higiena rok na vhodu in v rednih intervalih
  • Izogibanje aktivnostim, pri katerih se otroci z različnih oddelkov in starosti pomešajo med seboj
  • Poudarjanje pravilne higiene kašlja (kdor kaže simptome, naj ostane doma)
  • Razglasitev tekmovanja v nedotikanju obraza
  • Redno razkuževanje pogosto dotikanih površin
  • Učne ure naj, če je mogoče, potekajo na prostem
  • Odprite okna ali ojačajte zračenje prostorov
  • Okrepite nadzor nad zdravjem in higieno zaposlenih, ki skrbijo za prehrano
  • Razmislite o drugačni ureditvi podaljšanega bivanja, da preprečite mešanje otrok z različnih oddelkov

DOMA:

  • Pogostejše umivanje rok
  • Tekmovanje v nedotikanju obraza
  • Razkuževanje površin, ki se jih pogosto dotikate
  • Na vrata obesite napis: Dobrodošli, če se dobro počutite
  • Več zračenja prostorov
  • Spoštovanje higiene kašlja

DODATNA NAVODILA ZA GOSPODINJSTVA Z OBOLELIM ČLANOM: 

  • Oboleli naj bo, če je mogoče, v ločenem prostoru. Oskrbuje naj ga samo ena oseba.
  • Vrata v prostor naj bodo zaprta
  • Tako oboleli kot skrbnik naj ob stiku nosita preproste kirurške maske
  • Če je v gospodinjstvu oseba s kronično boleznijo ali starejša od 65 let, bodite še posebej skrbni ali ji poiščite začasno namestitev drugje

ZA TRGOVINE, ZABAVIŠČA IN JAVNI PREVOZ:

  • Spodbujajte razkuževanje rok na vhodu
  • Spodbujajte brezstično plačevanje, omejite gotovinsko poslovanje
  • Redno razkuževanje pogosto dotikanih površin
  • Preprečujte gnečo z omejevanjem obiska, vnaprejšnjimi rezervacijami in naročanjem
  • Povečan nadzor nad higieno in zdravje ljudi, ki rokujejo s hrano
  • Okrepite zračenje (okna na avtobusih in vlakih naj bodo odprta, če je mogoče)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.