Pamflet / Bernard Nežmah: Vprašljivi vatli kritike

Odkar ni več športnih izidov, dnevne številke najdemo v rubrikah o koronavirusu. V zadnjem tednu (od četrtka do srede) v Italiji po dnevih beležijo: 792, 919, 889, 756, 812, 837 in 727 umrlih, v Španiji: 655, 769, 832, 838, 812, 849 in 864, v Franciji pa: 365, 299, 319, 292, 418, 499 in 509. Če je v Franciji od začetka epidemije umrlo 4.000 ljudi, jih je v istem obdobju v Sloveniji 15, in ker ima prva 32-krat več prebivalcev, bi ista stopnja umrljivosti pokosila skoraj 130 prebivalcev Slovenije. Te primerjave kažejo, da je bila protikoronska politika na Slovenskem neprimerno bolje zastavljena. Skupina francoskih zdravnikov in opozicijskih parlamentarcev je medtem obtožila premiera Edouarda Philippa, da se je njegova vlada odzvala na pandemijo veliko prepozno. Trenutno imajo sicer veliko bolj drakonske restrikcije gibanja: karanteno, v kateri se lahko le za en kilometer oddaljijo od svojega doma, a stvari pač kažejo, da so za zajezitev epidemije ključne hitre in energične uredbe omejevanja druženja in gibanja. Te so nam odnesle številne svoboščine, eden vladnih predlogov je celo predvideval telekomunikacijsko nadzorovanje gibanja ljudi v karanteni. Policijski minister Aleš Hojs se je branil, češ, da so imeli v mislih ukrep, kjer bi posameznik, ki bi šel iz »javne« karantene na dom, podpisal izjavo, da se s tem strinja. Skratka, nadzorovanje bi mu prineslo zasebni plus. Toda nekaj pravnih korifej je to takoj ocenilo kot nedopusten in pretiran ukrep in ob sočasnih protestih opozicije ga je potem vlada umaknila.