Zastraševanje in razkazovanje moči

V četrtek, 2. aprila, na dan sprejemanja prvega protikriznega zakona, je malo po sedmi zvečer na Trgu republike v Ljubljani (pred parlamentom) potekala umetniška akcija lepljenja križcev. Po njej so policisti zaslišali enega od udeležencev akcije, gledališkega igralca Primoža Bezjaka, in ga naslednji dan zjutraj obiskali še na domu. »Gre za vprašanje zaščite pred pandemijo ali demonstracijo represije?« se je naslednji dan v javnem pismu vprašal Bezjak.

Neimenovani udeleženec omenjene umetniške akcije je dogajanje strnil takole: »Lepljenje križcev na ploščadi pred parlamentom, s katerimi je bila narejena mreža potencialnega združevanja posameznikov ob ohranjanju predpisane varnostne razdalje, je izpeljalo več posameznikov. Lepljenje križcev so izvajali posamično, ob upoštevanju predpisane varnostne razdalje in v daljšem časovnem obdobju. Pri izvajanju akcije jih varnostni organi niso ovirali. Po lepljenju so policisti pridržali enega posameznika na krajšem informativnem pogovoru, med katerim so mu vzeli osebne podatke in ga naslednje jutro obiskali na hišnem naslovu. Po seji in med odhodom poslancev iz parlamenta je komunalni delavec, ob nadzoru skupine policistov, odstranil križce.«

S policije smo prejeli splošen odgovor, da so policisti obravnavali osebo, ker je šlo za »sume kršitev Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin«. Niso pa odgovorili na vprašanje, zakaj bi lahko šlo za te sume, če pa je bila spoštovana predpisana medosebna razdalja. Prav tako niso odgovorili na dodatno vprašanje, zakaj so to osebo obiskali na domu in ravnali drugače, kot sicer ravnajo pri prekrških – torej niso poslali običajnega poziva na razgovor na policijo.

Za takšen obisk policistov na domu ni pravne podlage niti v zakonu o prekrških, niti v zakonu o nalezljivih boleznih, niti v odloku o omejitvi gibanja. Zakon o prekrških jasno določa, da če želi prekrškovni organ osumljenca obvestiti, da zoper njega teče postopek, in od njega pridobiti izjavo, to stori s pisnim obvestilom in pozivom. A v primeru igralca Bezjaka policija ni prekrškovni organ, to je inšpektorat za zdravje. Odvetnik Primoža Bezjaka Dino Bauk je prepričan, da je šlo pri obisku policistov na domu »za ravnanje zunaj njihovih pooblastil, katerega namen je bil lahko zgolj golo zastraševanje oziroma razkazovanje novo (očitno neformalno) pridobljene represivne moči policije«.

Jasno je, da bo policija ravnala nekoliko »drugače« zdaj, ko je predsednik vlade Janez Janša, notranji minister pa eden njegovih najtesnejših sodelavcev Aleš Hojs. Podobno bi se zgodilo tudi, če ne bi bilo epidemije.

Represivni organi imajo še posebej jasno določene meje, kaj lahko počnejo in česa ne smejo. Tega bi se morala zavedati tudi policija.