»Če sodišče v besedi prostitutka ne prepozna žalitve, sodniki pišejo sodbo sami sebi«

"Če morajo sodišča o grobih etičnih kršitvah odločati na podlagi formalnosti in postopkovnih interpretacij (ne na podlagi vsebine), je dovolj žalostno za sodišče, ne za odvetnika, ki pač dela po naročilu in za denar obrača resnico. Če sodišče v besedah prostitutka za poklic, ki zahteva kar najvišjo stopnjo neoporečnosti, ne prepozna žalitve z najočitnejšo namero uničevanja prizadetih, če se mora sklicevati na neživljenjske paragrafe in iz petnih žil vleče izgovore za svojo nepravično odločitev, sodniki, ki to počnejo, pišejo sodbo sami sebi. Sodbe morajo biti logične in jasne, mar ne!"

"Franci Matoz niti poskušal ni prepričevati, da po kakšnem naključju ni šlo za grobo žalitev, bolj je bil vesel, da je našel vejico in piko, na katerih se vsaka beseda spremeni v kar koli in lahko škodi vsakomur od nas, začenši s tistim, ki jo je izrekel, in tistim, ki jo je na sodišču s kleščami povlekel na plan. In čeprav je še Janez Ivan sam v TV-intervjuju (po ovinkih in z muko, sicer) priznal, da obžaluje neprimerne besede, ki da jih je izrekel po tem, ko je doživljal zanj mučne napade in pritiske."

(Boris Šuligoj o tem, da si sodniki s takimi odločitvami pišejo sodbo sami sebi; v kolumni v časniku Delo)