Palm Springs

zelo za

Na robu jutrišnjega dne.

Ko je izbruhnila pandemija in treščila tudi na naše obale, smo dobili občutek, da smo padli v Neskončen dan – v jebeni Groundhog Day. Življenje je postalo enolično, neprestano se ponavlja isti dan – danes je jutri, jutri je včeraj, včeraj je danes. Ni razlike. Ne moremo se premakniti. Omejeni smo. Zbujamo se v mučni, mračni, večni danes. Kot da smo se ujeli v časovno zanko. Palm Springs, ki je kakopak nastal pred pandemijo, se sijajno poda naši pandemijski “coni somraka”. Sarah (Cristin Milioti) na razkošni, ležerni, poskočni svatbi v Palm Springsu spozna Nylesa (Andy Samberg), ob katerem ima občutek, da pozna vse svate, od “njenih” do “njegovih”, a kmalu ugotovi, zakaj ima ta občutek – ker jih res pozna. In imel jih je čas spoznati: neprestano se mu namreč ponavlja isti dan – in to natanko ta dan, poročni dan v Palm Springsu. “Danes, jutri – vse je isto.” Ujel se je v časovno zanko, iz katere ne more, pa četudi se ubije. Kar stalno počne, a se vedno znova zbudi v ta dan, ki ga preživlja nonšalantno, hedonistično, ležerno, brezbrižno – leži v bazenu, se sonči, fuka (z vsemi po vrsti) in pije pivo. Sredi puščave. Brez obveznosti. Ni se mu treba spremeniti, postarati in ustaliti. Ni mu treba odrasti. Ja, ni se mu treba poročiti. Nyles, fant nevestine prijateljice, tipični ujetnik patriarhalnega dictuma, da ženska moškega ujame in ustavi, se lahko vsak dan znova prepusti brezskrbnemu uživanju – in podoživljanju poroke nekoga drugega. Ta dan živi res tako, kot da je njegov zadnji.

Ironija je v tem, da že zdaj, ko na videz brezmejno in svobodno uživa, izgleda tako, kot da se je ustalil in obtičal – v primestnem bazenu leži in sreba pivo! Je kaj bolj rutinskega? Razlog več, da ta veselica postaja vse bolj mučna, boleča, enolična, tesnobna, puščobna – in vse bolj nesmiselna. Oh, in vse bolj komična in zabavna. Tudi Sarah – sicer starejša sestra neveste, neodvisna, frfotava, cinična feministka (“Preveč pije in fuka,” pravijo njeni), avatar Natashe Lyonne, ki se ji nekaj takega dogaja v Netflixovi seriji Russian Doll – dela vse, da bi se izmuznila časovni zanki, saj hoče, “da je jutri jutri, ne pa danes” (kot da bi slutila, da sta nenehno na Na robu jutrišnjega dne), a se vedno znova zbudi v nihilistični, fantastični puščavi Palm Springsa. Z Nylesom sta si usojena – kot Romeo in Julija. Časovno zanko si delita. In ker se jima ponavlja isti dan, imata priložnost, da se dobro spoznata – s tem, ko preigrata ves potencial tistega dneva, razkrijeta tudi ves svoj potencial. Večne ljubezni se rojevajo v časovnih zankah. Palm Springs je lucidna, dobro prezračena in še bolje prežarčena romantična komedija, v kateri se vrtoglavica časa, strah pred osamljenostjo in privatizacija nesmrtnosti spletejo v “kvantno” spoznanje, da nam ne preostane drugega, kot da živimo. A kdo ve, morda pa je prišlo le do “kratkega stika” v simulaciji, v kateri živimo. (Hulu)