Pomoč ministrstvu za finance

Če bi parlamentarni sklepi držali, bi v Sloveniji danes digitalni davek že imeli. Junija lani je odbor za finance na pobudo Levice sprejel sklep, da bo vlada pripravila zakon o uvedbi davka na digitalne storitve, ki bi ga moral državni zbor sprejeti do 1. septembra letos.

Zaradi padca vlade Marjana Šarca in epidemije ministrstvo za finance zakona ni pripravilo. A roko na srce – velikega navdušenja nad novim davkom tam niso nikoli pokazali. Še pred sklepom parlamentarnega odbora so na ministrstvu za finance ugotavljali, da bi novi davek prinesel zgolj nove birokratske ovire in da bi Slovenija morala počakati na skupno odločitev držav članic mednarodnih organizacij G20, EU ali OECD oziroma ji slediti. V teh organizacijah pa je, kot je dobro znano, zaradi veta nekaterih držav projekt do nadaljnjega zamrznjen.

Tako so Slovenijo medtem prehitele že številne druge države, ki so šle po individualni poti in ki so pokazale malce več pokončnosti. Digitalni davek so doslej, kljub negodovanju ZDA, uvedle Avstrija, Francija, Madžarska, Italija, Poljska, Turčija, Velika Britanija, osnutke zakona so že spisali v Belgiji, Češki, Slovaški in Španiji, sprejeti pa ga nameravata še Latvija in Norveška.

Zakaj je digitalni davek potreben? Tradicionalno davčni sistemi davke obračunavajo le rezidentom, nerezidentom pa zgolj, če so recimo v Sloveniji prisotni s svojimi pravnimi osebami. Veliki spletni giganti, Apple, Google, Facebook, Amazon, v Sloveniji sicer služijo, po podatkih finančne uprave (FURS) je 17 največjih digitalnih podjetij leta 2018 v Sloveniji zaslužilo 100 milijonov evrov, a davka na dobiček tukaj ne plačujejo.

No, večinoma ga (ne) plačujejo v davčnih oazah. V evropski komisiji, kjer države spodbujajo k uvedbi tega davka, so že pred časom opozorili, da so tradicionalna podjetja v EU obdavčena v povprečju s 23-odstotnim efektivnim davkom, spletni velikani pa le z 9,5-odstotno stopnjo.

V Levici so se zaradi tega odločili pomagati finančnemu ministrstvu, sami so napisali zakon in ga vložili v parlamentarni postopek. V skladu z njihovim predlogom bi morali spletni giganti z več kot 750 milijoni evrov globalnega prometa v Sloveniji plačevati 7,5-odstotni davek na promet z digitalnimi oglasi. Več kot dve tretjini prihodkov namreč podjetja, kot sta Google in Facebook, zaslužijo prav z njimi. Po mnenju Levice bi lahko Slovenija tako na leto zbrala dodatnih 10 milijonov evrov.

V opozicijskih strankah bodo, sodeč po njihovih preteklih stališčih, predlog Levice podprli, vprašanje pa seveda je, ali bo dobil dovolj podpore pri SDS. Premier Janez Janša je – kot opozarjajo v Levici – junija letos na sestanku predsednikov držav in vlad članic EU v Bruslju že omenil, da bi lahko bil digitalni davek eden od novih potencialnih virov EU. Ni pa verjetno odveč pristaviti, da je davek že uvedel Viktor Orbán – za zdaj sicer z začasno ničelno stopnjo –, tako da tudi zamer financerjev SDS ne bi smelo biti.