Elitni osumljenec

Miniserija Zlom (The Undoing), trenutno ena najodmevnejših in najbolj gledanih novih TV-serij (ponekod ruši celo rekorde Igre prestolov), ima na prvi pogled vse sestavine, ki navadno prinesejo dobre rezultate: vrhunsko igralsko zasedbo z Nicole Kidman in Hughom Grantom na čelu; narejena je po knjižni predlogi, kar (verjetno) pomeni, da ima smiselno zgodbo z glavo in repom; omejena je na šest delov – pri serijah v glavnem velja pravilo čim manj, tem bolje; naredil jo je HBO in pri projektu je sodelovalo več ljudi, ki so se že izkazali z dobrimi serijami (predvsem David E. Kelly).

In začelo se je precej obetavno. Grace (Kidman) in Jonathan Fraser (Grant) predstavljata ameriški model idiličnega življenja elit: živita v prestižnem stanovanju v New Yorku, imata prestižni karieri – Grace je psihologinja, Jonathan pa zdravnik, specializiran za zdravljenje raka pri otrocih – in sina, ki obiskuje prestižno zasebno šolo. Da ne bi bilo vse skupaj preveč osladno, so ustvarjalci navrgli še malo sarkazma o elitah. Intriga se začne, ko v socialni krog družine vstopi Elena Alvez (Matilda De Angelis), Latina nižjega sloja, ki že po obnašanju ne sodi v družbeno smetano (doji v javnosti, po garderobi telovadnice postopa gola). Proti koncu prve epizode je umorjena in hitro postane jasno, da je glavni osumljenec Jonathan, za katerega se izkaže, da je imel z njo, potem ko je ozdravil njenega sina, razmerje. Na koncu, po številnih red herringih, zgodbah, ki nas želijo speljati s poti, izvemo, da je Ockhamova britev še vedno dobro načelo, saj je bil morilec tudi v resnici Jonathan. Na sodišču je odločilno pričevanje njegove žene, ki ga potunka s tem, da ga predstavi kot sociopata brez empatije.

V seriji so skušali razviti več tem. Spremljali smo psihološki razvoj Grace, ki v eni prvih scen svoji pacientki pove, da »želi biti z določenim tipom osebe, ki ga nato projicira v moške, ki jih sreča, namesto da bi videla njihovo dejansko osebnost«. In to se je seveda zgodilo njej sami: zaradi zaslepljenosti je dolgo verjela ali pa vsaj dopuščala možnost, da je mož nedolžen, ter mu kljub nezvestobi in skrajno sumljivemu obnašanju pomagala. Na koncu je uvidela svojo zmoto in se sprijaznila, da se je poročila s sociopatom, ki je nevaren tudi njunemu otroku, zaradi česar se je obrnila proti njemu. Pri Jonathanu, šarmantnem možu, zdravilcu otrok, nas je videz torej prevaral, saj smo odkrivali njegovo drugo, temno plat, ki je s potekom zgodbe postajala vse jasnejša. Dr. Jekyll je imel svojega Mr. Hyda, ki je bil lažnivec, manipulator, sociopat in naposled morilec. Življenje elit so skušali v seriji problematizirati na sodišču, saj bogati belci lahko najamejo dobre odvetnike in kazni uidejo, pa tudi s primerjavo z družino latinskoameriškega porekla, ki v elitno kulturo ni sodila. Pri vprašanju, kdo je morilec, pa je bil obrat v tem, da obrata ni.

Vendar je po zanimivih prvih epizodah serija nazadnje precej razočarala. Psihološki razvoj Grace in zgodba Jonathana sta bila sicer solidna in oba igralca sta se izkazala (Granta je bilo mogoče v vlogi sociopata precej bolje prenašati kot v osladnih romantičnih komedijah). Slabši je bil družbenokritični vidik: kritike bogatih elit v resnici skoraj ni bilo, saj je bila preveč omejena na Grantu kot pritepencu in zgodbi ene družine iz nižjega sloja, brez prepričljivo razvite razredne razsežnosti. Gracin oče (Donald Sutherland), utelešenje privilegiranega bogatega belca (plačal je tudi Jonathanovo varščino in mu priskrbel najboljšo odvetnico), ni bil resno problematiziran. Z denarjem in vplivom je pač ščitil svojo družino, kaj pa naj. Predvsem pa je bila šibka osnovna zgodba, ki je bila kljub drugim vidikom vendarle kriminalka. Na spletni strani Reddit so se teden za tednom valile vse vrste teorij o sinu, očetu, drugih stranskih osebah in celo sami Kidmanovi, katere lik naj bi umor storil v spanju. Po vseh (na koncu že res cenenih) obratih in špekulacijah je bilo razkritje precejšnje razočaranje: obrat, da obrata ni, ni imel pravega učinka. Tudi v dramatičnem prizoru, kjer Grace potunka moža, smo kot gledalci že iz prejšnje epizode vedeli vse, kar je razkrila na sodišču. Zadnja scena, ko Jonathan ugrabi sina, pa je bila izpeljana preveč hollywoodsko.

Kljub pomanjkljivostim je imela serija izvrstno igralsko zasedbo in produkcijo (med drugim je bila tudi velik modni hit zaradi plaščev, ki jih je nosil lik Nicole Kidman, predvsem zelenega), in še kar zabaven tempo razvoja. Vendar ni bila na ravni boljših miniserij, med katerimi je bilo zadnja leta precej kriminalk, tudi denimo Ostrina (Sharp Objects) po knjigi Gillian Flynn. Zgodba je bila prešibka. Zato bi bilo verjetno bolje, da bi se »whodunniti« držali tradicionalne strukture: če se že šest tednov sprašujemo, kdo je morilec, na koncu pač ni najbolj razburljivo izvedeti, da je kriv glavni osumljenec.

TV-serija:
Zlom (The Undoing)
Kdo: producent in scenarist David E. Kelly, glavni vlogi Nicole Kidman in Hugh Grant
Kje: HBO