Uredništvo

20. 2. 2021  |  Družba

Zgolj načelna obsodba spolnega nasilja ni dovolj

V Društvu gledaliških režiserjev so ogorčeni ob razkritju spolnih nadlegovanj ter zlorab na AGRFT, še toliko bolj, ker so v dogajanje (ne)posredno vpleteni njihovi kolegi in sodelavci

Mia Skrbinac v predstavi Vranja vrata v ljubljanskem MGL

Mia Skrbinac v predstavi Vranja vrata v ljubljanskem MGL
© Peter Giodani

"Ostro obsojamo vsako vrsto nadlegovanja ali nasilja in izrekamo vso podporo Mii Skrbinac, ki se je osebno izpostavila. Brez njenega pogumnega javnega razkritja bi veliko podobnih primerov ostalo neprijavljenih, javnost pa se danes ne bi opredeljevala do tega problema," so v Društvu gledaliških režiserjev zapisali v izjavi za javnost.

V Društvu gledaliških režiserjev pravijo, da imajo ničelno toleranco do vsakršnega nadlegovanja, ob tem pa so mnenja, da samo načelna obsodba takih kršitev, oziroma izkazovanje podpore žrtvam, ni dovolj. Da je potrebna konkretna re/akcija.

Zato apelirajo na vodstvo AGRFT in njene profesorje ter vodstvo Univerze, da pospešijo postopke v zvezi s prispelimi prijavami, da podprejo in v najkrajšem možnem času izpeljejo vse potrebne spremembe pravilnikov, statutov in zakonodaje, da omogočijo transparentno in agilno obravnavo vseh primerov z ustreznimi sankcijami. Tu odločno podpirajo pravni model "samo JA pomeni JA".

Zavzemajo se, da se posamezniku, ki stori prekršek spolnega nadlegovanja, odvzame habilitacija in mu ni več dovoljeno opravljati poklica v instituciji, kjer se je to zgodilo, brez možnosti, da bi še kdaj opravljal delo pedagoga ali predavatelja. Zavzemajo tudi stališče, da naj se takega posameznika izloči iz stanovskih zbornic, odborov, društev, združenj ipd., in da je potrebno obstoječo zakonodajo ali pravilnike v primeru, ko tega ne omogočajo, spremeniti. Menijo namreč, da je edino taka pravna in družbena praksa nedvoumna in vredna stališča ničelne tolerance. 

Ob tem pa izpostavljajo, da samo sprememba pravilnikov in sprejemanje etičnih kodeksov ne bo dovolj. "Potrebno bo prevetriti tudi splošno klimo, v kateri se nadlegovanja v akademskem svetu dogajajo. Tu se pojavlja bistveno vprašanje: kako se lahko žrtvi resnično omogoči varno okolje za prijavo nadlegovanja, ko pa ji nasproti največkrat stoji velika kariera ali ime? Namreč, akademski profesor je v veliki večini tudi človek, ki ima v družbi ali strokovni srenji ugled, lahko soodloča o profesionalnih angažmajih, delovnih mestih in potencialnih karierah. Žrtve zlorab se zato zavedajo, da bodo s svojo prijavo skoraj zanesljivo na kocko postavile tudi svojo poklicno pot oziroma možnosti za delo."

"Dogajanje, ki ga je sprožila Mia, razumemo kot odločilen trenutek, ko se stvari lahko spremeni. Menimo, da bi moral profesionalne in družbene posledice svojega nedopustnega ravnanja nositi storilec, ne pa njegova žrtev. In tu odločilno vlogo igra družba, ki lahko posamezniku jasno pokaže, da bo ob prekršku spolnega nadlegovanja ali nasilja naletel na njeno dejansko ničelno toleranco. Česa naj se sicer »ustraši« močan potencialni storilec, ki ga ne ustavi nič, niti lastna vest, če mu je povsem jasno, da v nobenem primeru nima nič za izgubiti? Tak človek bi se moral zavedati, da veliko tvega. Da je družba na strani potencialne žrtve in mu ne bo pogledala skozi prste," so še zapisali.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.