Steinbeckijada
Samoizolacijska kuhinja, S02E19
Humarjev namaz
Konzumova štabna eksperimentalna kuhinja obratuje do preklica ukrepov za ustavitev širjenja novega koronavirusa in ponovnega odprtja gostinskih obratov po državi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Humarjev namaz
Tunavokado
Konzumova štabna eksperimentalna kuhinja obratuje do preklica ukrepov za ustavitev širjenja novega koronavirusa in ponovnega odprtja gostinskih obratov po državi.
Sestavine
Humarjev aufštrih:
• mala konzerva tunine
• kocka topljenega sira za mazanje
Instagramabilna tunina z avokadom:
• dve mali konzervi tunine
• zrel avokado
• sok polovice limone
• steblo mlade čebule
• majhen strok česna
• majoneza
• nekaj redkvic
• peperončino v prahu
• poper
Nadgradnja omake za pašto s tunino:
• tri male konzerve tunine
• slani fileti inčuna
• kapre v olju
»Že res, da tokratno kuharijo navdihuje literarno delo, ampak vseeno lahko kaj poslušamo zraven. Chali 2na je davno odrepal komad Lock Shit Down. Preroško, daj na glas!« je otvoritveni song tokratnega inšpektorsko-kuharskega snidenja izbral dežurni trpezarac. No, resnici na ljubo moramo še pred zavezovanjem predpasnikov podati par disklejmerjev. Najprej o naslovu prispevka: Steinbeckova low-life mojstrovina Ulica ribjih konzerv je na sceno prišla šele v drugi vrsti; tokratno temo je sprožil objekt, ki ga je Lavrič nataknil na vilice naše karantenske maskote. Nato o tem, da gre bolj kot za kuharsko snidenje za odpiranje ribjih konzerv z nekaj idejami, ki kanijo bralcu ponuditi rahlo nadgradnjo prvinskega vilicanja direkt po piksni; ne nazadnje pa poudarjamo tudi to, da je Konzum v eni svojih praoblik via Max Modic čisto resno recenziral ponudbo ribjih konzerv pri nas.
No, za osnovo tokrat jemljemo navadno konzervo tunine. Prvo, na prvi pogled precej bizarno nadgradnjo jemljemo iz zapuščine legendarnega alpinista Tomaža Humarja. Ta si je menda v kakšni prav zoprni steni energijski vnos zagotovil tako, da je z vilicami pretlačil pločevinko tunine in kocko sira zdenka. Štabni eksperimentalci lahko dotično preprosto dejanje priporočijo slehernemu kuharskemu dualističnemu levorokcu, ki se bo kdaj znašel pred zahtevno nalogo priprave aperitivnega prigrizka; Humarjevim napotkom dodamo še to, da rezultirajoči namaz še bolj kot na kruh sodi na kakšen rožmarinov kreker.
Pločevinka tunine lahko z nekaj preprostimi dodatki, med katerimi je neizogiben predvsem ravno prav zrel avokado, postane tudi instagramabilen obrok. Tunino odcedi, odlito olje zmešaj z malo limoninega soka, popra, peperončina (ali paprike) v prahu in žličko majoneze. Dodaj sesekljan beli del mlade čebule (zelenega prihrani za finalno dekoracijo) in/ali nariban majhen strok česna ter dobro premešaj. Zdaj prereži avokado, ga previdno izdolbi, da ne poškoduješ lupine (ki bo pravzaprav servirna posoda), meso nareži na kocke in ga previdno ter na hitro zmešaj z nakockano redkvico in tunino ter prelij z ono prej pripravljeno omako. Mešanico naloži v polovičke lupine, povrhu potresi narezano čebulno zelenje in pokapaj z resnim, karakternim olivcem, slikaj in vrzi na insta s kakšnim trendovskim heštegom, npr. #keto #healthy #simplefood.
Zaključujemo še z namigom za tiste, ki s konzervirano tunino ravnate po principu študentenfutra, torej jo vmešate v paradajzovo salso in prelijete po pašti: morski okus se splača dodatno poglobiti tako, da odcejeno olje segrejete v kozici, nanj zadegate tri ali štiri filete inčuna (še ena konzerva, ha!) in med mešanjem nežno pražite toliko časa, da iz inčunov nastane pasta; od tu dalje ravnajte po lastni recepturi, ki pa naj – vkolikor jih še ne – le vsebuje tudi žličko kaper. In skupaj z nami pomislite: džizs, na konzervah smo … kdaj bodo oštarije?!