Sedem milijonov evrov za Janšev muzej

Pripravljen je zadnji formalni korak pred ustanovitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve: pred vlado je sklep o njegovi ustanovitvi. Za muzej, ki bo imel status državnega muzeja in je nastal v popolni odsotnosti strokovne javne razprave, bo zgolj letos in prihodnje leto namenjenih sedem milijonov evrov proračunskega denarja.

Prvopodpisana na gradivu o ustanovitvi muzeja je dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo. Že prvi člen sklepa navaja, da je med nameni ustanovitve muzeja poleg zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, preučevanja, upravljanja in razstavljanja kulturne dediščine s področja osamosvojitve in nastanka samostojne države tudi »interpretacija« te kulturne dediščine. Muzej se bo osredotočal na obdobje osamosvojitve, ki se deli na dva procesa, »proces demokratizacije (časovno 1987–1990) ter proces osamosvojitve (1990–1992)«, »povezoval in vzporejal« bo »raznolike izkušnje različnih akterjev«. Med poslanstvi muzeja je »krepitev državotvorne zavesti Slovenk in Slovencev«. Ustanovitev je utemeljena: »sedaj je pravi čas«, da se »pojasnijo glavni zgodovinski dogodki, kaj jih je spodbudilo in kaj je bil njihov namen«.

Čeprav naj bi bil muzej »osrednja ustanova za podporo znanstveno-raziskovalnemu delu« na področju »najpomembnejših dejanj v slovenski zgodovini«, gradivo razkriva, da pri zasnovi niso sodelovali ne zunanji strokovnjaki ne širša javnost. Že decembra lani so zgodovinarji in zgodovinarke oddelka za zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti ministra za kulturo pozvali k javni razpravi o projektu: »K temu Vas in nas vse zavezujejo sodobne zgodovinopisne epistemologije in sodobne muzejske prakse, /.../ duh in črka slovenske ustave in zakonov in /.../ vzgibi dejanja, ki naj se mu muzej posveti, tj. slovenska osamosvojitev.« Dušan Mlacovič, predstojnik oddelka za zgodovino, je potrdil, da jim je minister, bivši kolega in zdaj upokojeni profesor, prof. dr. Vasko Simoniti sicer osebno odpisal, a vsebine ni razkril.

Kakorkoli, »strokovno« gradivo prvopodpisane Fridl Jarčeve razkriva še več podrobnosti o novem muzeju. Sedež Muzeja slovenske osamosvojitve z uradno kratico MSO bo na Poljanski cesti 40 v Ljubljani, razpolagal bo z 2299,35 kvadratnega metra prostorov. Gre za del znane stavbe ob Roški, ki je vpisana v register kulturne dediščine in kjer je leta 1988 pred vojaškim sodiščem potekalo sojenje četverici JBTZ (J = Janez Janša).

Organa muzeja bosta direktor in svet. Svet bo pod nadzorom vladajoče politike; pet od sedmih članov bo imenovala vlada na predlog ministra za kulturo. Enega člana sveta bodo zaposleni muzeja izvolili »na neposrednih in tajnih volitvah«, eden pa bo predstavnik »uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ga imenuje Kulturniška zbornica Slovenije«. Direktorja bo za pet let imenoval minister za kulturo »na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta«. Med zahtevami za direktorja in vršilca dolžnosti je poleg diplome druge stopnje na področju dela muzeja ter »visoke ravni aktivnega znanja« slovenščine in »na višji ravni« najmanj še enega jezika zahtevanih tudi vsaj »pet let delovnih izkušenj na področju zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, preučevanja in interpretiranja kulturne dediščine iz obdobja slovenske osamosvojitve in nastanka samostojne države RS«.

Kdo bo prvi človek novega muzeja, bo kmalu jasno. Pri vsem pa je treba vendar poudariti, da Muzej slovenske osamosvojitve že obstaja. Decembra 2016 ga je odprlo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) pod vodstvom notranjega ministra Aleša Hojsa. Na spletni strani vladne stranke SDS je poročilo z odprtja Hojsovega Muzeja osamosvojitve Slovenije, ki med drugim opisuje: »Zanimivost zbirke so tudi originalni predmeti, ki so jih zbirki podarili osamosvojitelji. Tako lahko v vitrinah med drugim vidimo kopijo sablje Toneta Krkoviča, s katero je poveljeval prvemu postroju, pištolo, ki je bila last dr. Jožeta Pučnika.« Zdaj bo zanimivo opazovati, ali bo državni Muzej slovenske osamosvojitve, ki bo letos iz proračuna dobil tri milijone evrov in prihodnje leto štiri milijone evrov, odkupil zbirko Hojsovega Muzeja slovenske osamosvojitve ali mu bo ta zbirko podaril. Kakorkoli, novi, pravi muzej osamosvojitve bo tudi sam generiral prihodke na trgu, med drugim se bo registriral za opravljanje dejavnosti slaščičarne, kot izhaja iz gradiva.